Jedro

Ker se inšpekcijski ukrep uvede po uradni dolžnosti, se tožnikova prijava lahko v tem primeru šteje le kot podlaga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti. Zato tožnik, ki je dal tovrstno prijavo, nima lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in zato tudi ne more zahtevati izdaje odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla tožnikovo pritožbo zoper dopis Komunalnega inšpektorata uprave inšpekcijskega nadzorstva občin, s katerim je obvestil tožnika, da je komunalna inšpekcija opravila ogled izkopa obcestnega jarka in zaslišala lastnika oziroma izvajalca del pri izkopu oziroma čiščenju jarka in ugotovila, da iz navedenega obcestnega jarka, v katerega se sicer stekajo fekalne vode iz stanovanjskih hiš in meteorne vode, ni možen pretok navedenih voda v ribnik, ker leži odvodni jarek nižje kot pa je dno ribnika.

Zoper ta dopis je tožnik vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrgla kot nedovoljeno na podlagi 239. člena ZUP. Tožena stranka v odločbi navaja, da je predmet pritožbe lahko samo odločba, ki je bila izdana na prvi stopnji in ne dopis, kot je v konkretnem primeru, ki tudi sicer nima znakov odločbe, da bi ga bilo mogoče izpodbijati.

V tožbi tožnik navaja, da mu pristojne službe ne izdajo ustrezne odločbe, ki bi jo lahko izpodbijal. Zato naj sodišče naloži inšpekcijskim službam izdajo ustreznih odločb. Navaja, da opravljena analiza Zavoda za zdravstveno varstvo potrjuje oporečnost vode v njegovem ribniku, da so z odločbo gradbene inšpekcije ustavljena vsa dela, vendar se odločba ne upošteva.

Tožba ni utemeljena.

Po 124. členu zakona o upravnem postopku (ZUP) pristojni organ uvede postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis in če ugotovi ali zve, da je treba glede na obstoječe dejansko stanje za varstvo javne koristi uvesti upravni postopek. Pri uvedbi upravnega postopka po uradni dolžnosti mora pristojni organ upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila občanov. Po 75. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) je inšpektor dolžan obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge občanov in jih na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.

Po vpogledu v upravne spise je sodišče presodilo, da je komunalni inšpektor ravnal v skladu z navedenimi zakonskimi določbami. Ker se torej inšpekcijski postopek uvede po uradni dolžnosti, se tožnikova prijava v tem primeru lahko šteje le kot podlaga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti. Zato tožnik, ki je dal tovrstno prijavo, nima lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in zato tudi ne more zahtevati izdaje odločbe. Sam dopis inšpekcijskega organa, s katerim je tožnika obvestil o svojih ugotovitvah, pa po vsebini in obliki nima znakov odločbe, izdane v postopku na prvi stopnji, zoper katero bi imela stranka pravico pritožbe. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da se pritožba zavrže. Na podlagi navedenega je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je v skladu z 2. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) zavrnilo. Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).