Jedro

1. Verjetnost terjatve je izkazana, saj ni bil izveden postopek pred odpovedjo v skladu z določbo 2. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih. Po tej določbi mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona.

2. Čeprav je terjatev verjetno izkazana, predlagana začasna odredba zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev, ker so učinki izredne odpovedi že nastopili in je pogodba o zaposlitvi že prenehala, zlasti zato, ker v konkretni zadevi ne gre za situacijo iz 85. člena ZDR (nasprotovanje odpovedi s strani sindikata). V primerih izredne odpovedi, če ne gre za primer iz 85. člena ZDR, je za zavarovanje nedenarne terjatve primerna zlasti začasna odredba iz 5. točke 273. člena ZIZ (plačevanje nadomestila plače).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče zadržalo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. spremeni in ugodi predlagani začasni odredbi. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami, oziroma ker sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožeča stranka je verjetno izkazala obstoj nevarnosti nastanka težko popravljive škode. Iz predhodnega postopka pri toženi stranki ne izhaja, za kakšno odpoved o zaposlitvi dejansko gre, za redno ali izredno, sodišče pa se postavlja na stališče, da naj bi šlo za institut izredne odpovedi in iz tega razloga predlog zavrne. Nevzdržno je stališče, da tožeča stranka nima interesa za predlagano začasno odredbo, ker ji je delovno razmerje prenehalo z dnem "izredne" odpovedi dne 3.11.2003. Tožnik je vložil tožbo 29.10.2003, ko mu delovno razmerje pri toženi stranki še ni prenehalo. Sodišče bi se pri odločanju o predlagani začasni odredbi moralo spustiti tudi v vprašanje predhodno izpeljanega postopka pri toženi stranki. Če se ne bi kategorično ter prejudicirano postavilo na stališče, da naj bi šlo za izredno odpoved, bi bile pravne posledice odpovedi z izdajo predlagane začasne odredbe vsaj odložene do končne odločitve sodišča. Sodišče je prezrlo dejstvo, da tožeča stranka v primeru izredne odpovedi utrpi nenadomestljivo škodo, saj ni upravičena do nobenega nadomestila plače. Razen dolgotrajnega delovnopravnega spora torej tožeča stranka nima nikakršnega pravnega varstva. Verjetnost nastanka nenadomestljive škode je nedvomno izkazana. Sodišče ni dalo nobene dokazne teže listinam tožeče stranke oz. svojih zaključkov ni obrazložilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 14. točke 2. odstavka navedenega člena, ki jo pritožba izrecno uveljavlja. Izpodbijani sklep namreč vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, zato pritožba v tej smeri ni utemeljena.

Skladno s 1. odstavkom 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) lahko sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda.

Na predlog stranke pa sodišče lahko izda začasno odredbo, če so za to izpolnjeni pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur.l. RS, št. 51/98, 75/2002), ki določa pogoje za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev.

V 2. odstavku odpovedi je izrecno zapisano, da gre za izredno odpoved, zato stališče pritožbe v zvezi s tem vprašanjem ni sprejemljivo. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da gre v obravnavanem primeru za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delavca.

Predpogoj za začasno odredbo je, glede na naravo začasnih odredb kot sredstev zavarovanja, verjetno izkazana terjatev (če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala - 1. odstavek 272. člena ZIZ). To pomeni, da je izdaja začasne odredbe utemeljena le, če je verjetno, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Verjetnost terjatve v tem individualnem delovnem sporu je po stališču pritožbenega sodišča izkazana. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bil izveden postopek pred odpovedjo v skladu z določbo 2. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002). Po tej določbi mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Domnevne kršitve, ki se tožniku očitajo, so v odpovedi navedene le pavšalno kot kršitve obveznosti, ki izhajajo iz posameznih določb ZDR, niso pa konkretno opredeljene. Iz izredne odpovedi tudi ni mogoče razbrati, da bi bili podani in obrazloženi pogoji za izredno odpoved iz 110. člena ZDR.

Čeprav je terjatev verjetno izkazana, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da ni izkazana verjetnost ene izmed predpostavk, navedenih v 2. odstavku 272. člena ZIZ. Bistveno pa je, da predlagana začasna odredba zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne pride v poštev, ker so učinki izredne odpovedi že nastopili in je pogodba o zaposlitvi že prenehala. Stališče prvostopenjskega sodišča, da v takšnem primeru zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni možno, je pravilno, zlasti zato, ker v konkretni zadevi ne gre za situacijo iz 85. člena ZDR (nasprotovanje odpovedi s strani sindikata).

Iz navedenih razlogov je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj niso izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, poleg tega pa predlagana začasna odredba ni primerna za dosego namena zavarovanja. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je v primerih izredne odpovedi, če ne gre za primer iz 85. člena ZDR, za zavarovanje nedenarne terjatve primerna zlasti začasna odredba iz 5. točke 273. člena ZIZ (plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja - sedaj odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati). Stališču pritožbe, da tožeča stranka razen dolgotrajnega delovnopravnega spora nima nikakršnega pravnega varstva v primerih, kot je obravnavani, zato ni mogoče pritrditi. Če med strankama ne bo prišlo do mirne rešitve spora (iz spisa je razvidno, da je tožena stranka izkazala pripravljenost ponovno zaposliti tožnika in vzpostaviti prvotno stanje - odgovor na začasno odredbo z dne 20.11.2003), ima tožnik še vedno možnost ponovno predlagati izdajo začasne odredbe, z ustrezno utemeljitvijo in dokazi.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.