Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. tč. izreka spremeni tako, da se 2. alineja sedaj glasi: „ - od 1. 6. 2018 dalje znesek 180,00 EUR do 30. 5. 2022 mesečno,“ isti točki izreka pa se doda še 3. alineja, ki se glasi: „- od 31. 5. 2022 dalje znesek 195,00 EUR.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je namesto dosedanje preživnine določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2757/2011-IV z dne 4. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1206/2013 z dne 21. 8. 2013, predlagatelj dolžan za preživljanje mladoletne nasprotne udeleženke1 plačevati - od 12. 1. 2017 do vključno 31. 5. 2018 znesek 215,00 EUR mesečno - od 1. 6. 2018 dalje znesek 180,00 EUR mesečno, da je predlagatelj dolžan plačati zapadle znižane zneske preživnine oziroma razliko od že plačane oziroma izterjane, do s tem sklepom določene preživnine, v roku 15 dni, v bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, na račun zakonite zastopnice, ki je odprt pri NLB d.d, da je predlagatelj tako določeno preživnino dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin skladno z vsakokratnim sklepom Vlade RS o uskladitvi preživnin in obvestilom pristojnega centra za socialno delo (I), da kar zahteva predlagatelj več iz naslova znižanja preživnine se njegov predlog zavrne (II), da se zavrne zahtevek nasprotne udeleženke po nasprotnem predlogu, da se mesečna preživnina zviša na 370,00 EUR (III), da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (IV).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izkazane bistveno spremenjene okoliščine, ki so nastale po določitvi preživninske obveznosti predlagatelju, zato je na novo določilo preživnino, da preživninske obveznosti preživninskih zavezancev – materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev nasprotne udeleženke niso tako slabe, kot jih zatrjujeta, da so se preživninske sposobnosti preživninskih zavezancev od določitve preživnine v letu 2012 spremenile, da so se spremenile potrebe nasprotne udeleženke, da ima predlagatelj od leta 2018 še enega otroka, da je nasprotna udeleženka edini otrok njene zakonite zastopnice, da so preživninske zmožnosti predlagatelja take, da bo zmogel kriti na novo določeno preživninsko obveznost, da je na strani zakonite zastopnice nasprotne udeleženke pretežni del bremena varstva in vzgoje otroka, da so stiki do začetka epidemije leta 2020 večinoma potekali v skladu s sodno poravnavo, razen, v kolikor se starša nista dogovorila drugače, da je v tem obdobju nasprotna udeleženka v okviru stikov precej časa preživela pri predlagatelju, ki je v tem času nosil stroške prehrane ter stanovanjske stroške, stroške za higienske pripomočke in za razvedrilo, zato je treba upoštevati stroške, ki jih je imel predlagatelj z otrokom v času stikov, da so kasneje bili stiki občasni, da predlagatelj za čas od 12. 1. 2017 do 31. 5. 2018 nosi stroške preživnine v višini 52 %, kar je 215,00 EUR, zakonita zastopnica pa 48 %, kar je 200,00 EUR, da so se od 1. 6. 2018 dalje premoženjske zmožnosti zakonite zastopnice nasprotne udeleženke bistveno izboljšale na račun visokih dohodkov iz naslova oddajanja mobilnih hiš, ki so bili v letu 2019 še višji, kot leta 2018, da je bila ta dejavnost donosna tudi v letih 2020 in 2021, ko je bilo obdobje epidemije, zato se pričakuje, da bo po normalizaciji razmer poslovanje turistične dejavnosti in povečanje dohodkov zakonite zastopnice še izdatnejše, da zakonita zastopnica ves čas prejema otroški dodatek, da so se dohodki predlagatelja znižali, da je bil zaposlen pri različnih delodajalcih, da je nekaj časa preko zaposlitvene agencije prejemal le nizko običajno minimalno plačo, nekaj časa je bil brezposeln, da je sedaj (znova) zaposlen pri očetovem podjetju A. d.o.o., kjer prejema minimalno plačo, da je predlagatelju ostal del kupnine v višini 100.000,00 EUR od prodaje hiše na B., da ima namen ta sredstva porabiti za rešitev stanovanjskega problema, da sedaj z družino živi v razmeroma majhnem stanovanju v C., da je za plačilo kupnine njegova partnerka vzela posojilo, ki ga mesečno odplačuje, da bo predlagatelj nekaj kupnine od hiše, ki jo je prodal, lahko namenil za plačilo preživnine, da mora predlagatelj od 1. 6. 2018 nositi 42 % stroškov preživljanja, zakonita zastopnica pa 58 %, ker predlagatelj krije tudi stroške prehrane, bivanjskih stroškov, higienskih stroškov in razvedrila za nasprotno udeleženko v času stikov.

**_Povzetek pritožbenih navedb_**

3. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov zoper I., III. in IV. tč. izreka sklepa. Nasprotna udeleženka zahteva, da ji predlagatelj povrne pritožbene stroške.

4. Sodišče je ugotovilo, da kilometrina, ki jo je zakonita zastopnica prejela izplačano, predstavlja izplačilo za njeno delo, kar je v nasprotju s 130. členom ZDR-1, ki določa, da povračilo stroškov v zvezi z delom ne predstavlja prihodka delavca. Znesek kilometrine se v celoti porabi za namen, za katerega je izplačan, torej za stroške: goriva, registracije, vinjete, cestnine, amortizacije, itd. 5. Znesek 8.000,00 EUR, ki je bil nakazan na TRR zakonite zastopnice nasprotne udeleženke, ni bil namenjen njej. Ta denar je zakonita zastopnica nasprotne udeleženke dvignila z računa in ga izročila delavcem za nakup materiala za prenovo stanovanja njene sestre D. D., kar izhaja iz izjave sestre z dne 8. 8. 2019 in njenega zaslišanja. Običajno se delavcem v gradbeništvu izročajo zneski v gotovini. Šlo je za izredno situacijo, ki je D. D. ni mogla urediti v delovnem času, zato so zmotne ugotovitve sodišča glede njenih vsakodnevnih poti v E. 6. Sodišče je v okviru premoženjskega stanja zakonite zastopnice nasprotne udeleženke upoštevalo poslovanje s plemenitimi kovini, kar je zmotno, ker gre za premoženje matere zakonite zastopnice, ki je plemenite kovine posodila z namenom, da je zakoniti zastopnici nasprotne udeleženke pomagala pri kritju tekočih življenjskih strokov zanjo in za nasprotno udeleženko.

7. Sodišče je zmotno interpretiralo izpise iz TRR zakonite zastopnice na Hrvaškem. Na ta račun je zakonita zastopnica prejemala zneske v HRK in EUR. Sodišče ni upoštevalo, da gre zgolj za en transakcijski račun, ki pa ima dva različna izpisa – v HRK in v EUR. Gre zgolj za en priliv na TRR. Če je bil nakazan v EUR, je bilo to nakazilo le pretvorjeno iz EUR v HRK. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da gre za dva priliva.

8. Sodišče je v nasprotju s sodno prakso upoštevalo otroški dodatek, ki ga prejema nasprotna udeleženka.

9. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagatelj iz naslova prodaje hiše na B. v letu 2019 prejel 100.000,00 EUR. Ta sredstva bi lahko namenil za preživljanje otroka. Sodišče je pojasnilo, da je predlagatelju ostal del kupnine od prodaje hiše, ki ga ima namen nameniti za trajnejšo rešitev stanovanjskega problema, da bo po potrebi lahko nekaj kupnine od hiše namenil tudi za plačilo preživnine. Ta stališča so v nasprotju s postulati družinskega prava, ker je primarna obveznost predlagatelja preživljanje nasprotne udeleženke.

10. Če bi bil predlagatelj šibkega premoženjskega stanja, kot to skuša prikazati, ne bi mogel plačevati visokih obrokov leasinga za motorna vozila. Tudi v kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da predlagatelj razpolaga z bistveno višjimi finančnimi sredstvi, kot jih zatrjuje.

11. Sodišče je spregledalo stališče sodne prakse, da če ima roditelj zadostna finančna sredstva, se zaradi razpada življenjske skupnosti roditeljev otrokov položaj ne sme poslabšati, kar pomeni, da se otroku zagotavlja nadstandard, če je to mogoče. 12. Sodišče ni upoštevalo, da je zakonita zastopnica nasprotne udeleženke dolžna zagotoviti vse prevoze nasprotne udeleženke v šolo ter na njene prostočasne in druge aktivnosti.

13. Sodišče ocenjuje strošek bivanja v višini 70,00 EUR mesečno, s tem pa prihaja samo s seboj v nasprotje. Na eni strani sledi ugotovitvam detektiva, da naj bi zakonita zastopnica in nasprotna udeleženka živeli v H. v najemu, na drugi strani pa stroške bivanja presoja, kot da zakonita zastopnica in nasprotna udeleženka živita na F. 7, v E. Glede na sicer zmotne ugotovitve sodišča prve stopnje, bi bilo za pravilno in zakonito odločitev treba upoštevati tudi stroške najemnine.

14. Stroški hrane, zdravil in higienskih pripomočkov so prenizko ocenjeni. Realna vrednost je 150,00 EUR mesečno. Kar se stroška kozmetike in zdravil tiče, so ocenjeni prenizko, strošek je 40,00 EUR mesečno.

15. Pri izračunu plačila položnice za šolo je treba upoštevati 10 mesecev in ne 12 mesecev. V času šolskih počitnic nasprotna udeleženka ne hodi v šolo in se tam ne prehranjuje.

16. Tudi ugotovitve sodišče v zvezi z epidemijo so zmotne. Sodišče ugotavlja, da v času epidemije niso nastajali stroški v zvezi s šolanjem in obšolskimi dejavnostmi, ne upošteva pa, da so zaradi epidemije nastali večji stroški za prehrano doma.

17. Sodišče je spregledalo strošek žepnine, ki ga zakonita zastopnica mesečno nameni nasprotni udeleženki v višini 20,00 EUR.

18. Sodišče ni upoštevalo stroškov za počitnice, ker naj bi nasprotna udeleženka te preživljala sorazmerno z obema staršema. Ta odločitev je neskladna z dejanskim stanjem. Nasprotna udeleženka počitnice preživlja v pretežni meri z zakonito zastopnico. S predlagateljem je na počitnicah zgolj nekaj dni na leto. Stiki med predlagateljem in nasprotno udeleženko so redki oziroma jih sploh ni, kar je priznal tudi predlagatelj. Nasprotna udeleženka je v šolskem letu 2020/21 pri predlagatelju preživela zgolj en vikend na mesec in dva dneva v času poletnih počitnic. Od junija 2021 dalje so bili izvedeni le štirje stiki. Zakonita zastopnica nasprotni udeleženki nasprotno omogoča poletne počitnice dva meseca na morju, jesenske počitnice praviloma v Turčiji, pozimi ji omogoča počitnice na smučiščih, kar pomeni, da je treba mesečni strošek počitnikovanja 70,00 EUR.

19. Sodišče je ugotovilo, da je na strani zakonite zastopnice pretežen del bremena varstva in vzgoje nasprotne udeleženke, kar ni upoštevalo pri delitvi preživninskega bremena.

20. Če bi sodišče sledilo lastnim ugotovitvam, bi moralo porazdeliti breme v razmerju 65 % predlagatelj in 35 % zakonita zastopnica nasprotne udeleženke.

**_Odgovor na pritožbo_**

21. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

**_Odločitev o pritožbi_**

22. Pritožba je delno utemeljena.

**_Glede kršitev postopka_**

23. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

24. Pritožba konkretno ne navede, katere kršitve postopka je storilo sodišče prve stopnje, zato podrobnejša obrazložitev v tem delu ni potrebna.

**_Glede uporabe materialnega prava_**

25. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Materialnopravne določbe in sodno prakso je v sklepu podrobno predstavilo,2 zato se pritožbeno sodišče na ta del obrazložitve sklicuje, da bi se izognilo ponavljanju.3

26. Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke – nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost. **_Presoja pritožbenega sodišča_**

27. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da so se na strani predlagatelja materialne zmožnosti bistveno znižale, ker prejema bistveno nižje mesečne dohodke, ker je 1. 6. 2018 dobil še enega otroka, materialne zmožnosti zakonite zastopnice nasprotne udeleženke pa so bistveno večje, kot v času določitve preživninske obveznosti predlagatelju. Že na podlagi teh ugotovitev, so neutemeljena pritožbena pričakovanja, da so izpolnjeni pogoji, da se predlagatelju zviša preživninska obveznost,4 kot je to predlagala nasprotna udeleženka v predlogu.5

28. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da pretežni del kilometrine, ki jo (je) prejema(la) zakonita zastopnica, predstavlja izplačilo za njeno delo. Prikazani in izplačani prevozni stroški so le neuspeli poskus izkrivljenega prikaza slabših materialnih zmožnosti zakonite zastopnice nasprotne udeleženke. Razlogi sodišča prve stopnje so v tem delu logični in podprti z dokazi, ki jih pritožba spregleda, kot naprimer, da je zakonita zastopnica takoj po uvedbi tega postopka iz zaposlitve za polni delovni čas spremenila zaposlitev za polovični delovni čas, da so se istočasno bistveno povečali prejemki iz naslova kilometrine, ki je bila v nekaterih mesecih višja od plače, da listine ne potrjujejo potreb po tako obsežnih vožnjah.6 Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na 130. člen ZDR-1, ki sicer določa, da povračilo stroškov v zvezi z delom ne predstavlja prihodka delavca.

29. Neresničnost izpovedb glede materialnega položaja zakonite zastopnice nasprotne udeleženke je izkazana tudi glede prejetega zneska 8.000,00 EUR, ki je bil nakazan na njen TRR. Pritožba tudi ne polemizira z odločilnimi argumenti sodišča prve stopnje, ki so logični in prepričljivo razumni, zaradi katerih bi sestra nakazala ta znesek zakoniti zastopnici nasprotne udeleženke, za delavce, ki so obnavljali sestrino stanovanje, ob tem, da je bila sestra zakonite zastopnice dnevno v E. Zavajajoče so pritožbene trditve, glede na prepričljive argumente sodišča prve stopnje,7 da je šlo za izredno situacijo, ki je sestra od zakonite zastopnice nasprotne udeleženke ni mogla urediti v delovnem času.

30. Nič drugače ni glede poslovanja zakonite zastopnice nasprotne udeleženke s plemenitimi kovinami in njeno neprepričljivo tezo, da gre za denar, ki ji ga je posodila njena mati zaradi kritja življenjskih stroškov. Zakonita zastopnica v spornem obdobju ni imela nobenih finančnih težav in še manj, da bi potrebovala posojilo za kritje življenjskih stroškov, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.8

31. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo izpise iz TRR, ki ga ima zakonita zastopnica nasprotne udeleženke na Hrvaškem, pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da ta okoliščina odločilno ne vpliva na ugotovitve sodišča prve stopnje glede njenih zelo dobrih materialnih zmožnosti, ob upoštevanju njenih mesečnih prihodkov v zvezi z njeno zaposlitvijo, in posebej glede na prihodke, ki jih prejema z oddajanjem počitniških hišic (s tem, da zakonita zastopnica nasprotne udeleženke tega poslovna razmerja s partnerji ni razkrila, ker so poslovna skrivnost), kakor tudi glede na njen življenjski slog.9

32. Sodišče prve stopnje je v sklepu pojasnilo, da zakonita zastopnica za nasprotno udeleženko prejema tudi otroški dodatek v višini 74,00 EUR,10 vendar otroškega dodatka ni upoštevalo pri določitvi mesečnih življenjskih potreb nasprotne udeleženke in tudi ne, ko je porazdelilo preživninska bremena med preživninska zavezanca. Otroški dodatek je namenjen zadovoljevanju nadstandardnih potreb nasprotne udeleženke, torej potreb, ki so izven okvirov materialnih zmožnosti njenih staršev.

33. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da ima predlagatelj iz naslova prodaje hiše v letu 2019 denarna sredstva v višini 100.000,00 EUR. Prodaja hiše potrjuje dve pomembni dejstvi in obe sta odločilni. Prvič – prodaja hiše je posledica poslabšanja finančnega stanja in materialnih zmožnosti predlagatelja - in drugič - ta denarna sredstva se upoštevajo pri oceni njegovih materialnih zmožnost. Zmoten je miselni tok pritožbe, da bi moral predlagatelj vsa ta denarna sredstva nameniti preživljanju nasprotne udeleženke, ker bi ob enakem razlogovanju tudi zakonita zastopnica morala vsa denarna sredstva iz oddaje počitniških hišic, pri čemer poslovnega razmerja ne želi razkriti, nameniti za preživljanje nasprotne udeleženke. Ta denarna sredstva, ki jih ima predlagatelj, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji njegovih materialnih zmožnostih, enako pa jih je upoštevalo pritožbeno sodišče, ko je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in predlagatelju določilo višjo preživninsko obveznost. Pritožbeno sodišče pri določitvi preživninske obveznosti predlagatelja ni spregledalo, da je imel sklenjeno leasing pogodbo za vozilo, da je imel motor, da je lastnik manjšega stanovanja, katerega lastništvo je pridobil po prodaji hiše, da je kupil psa, da živi v partnerski zvezi, pa vendar se je njegov življenjski slog skozi obdobje od določitve preživnine dalje bistveno spremenil - poslabšal, in se odločilno razlikuje od visokega življenjskega sloga nasprotne udeleženke, kar potrjujejo že njune izpovedbe, ali če se upoštevajo pritožbene navedbe, iz katerih izhaja, da se zakonita zastopnica zavzema za nadstandardno preživljanje nasprotne udeleženke, ali ko opisuje nadstandardno visoke stroške, ki jih ima oziroma so potrebni za preživljanje nasprotne udeleženke.11

34. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo prihodke predlagatelja, ki jih je imel kot s.p. in v času drugih zaposlitev v različnih družbah, transakcije, ki jih je prejel od očeta oziroma njegovih družb, kar pritožba tudi ne izpodbija, hkrati pa ni moč spregledati, kar je sodišče prve stopnje zapisalo v sklepu, da „razpoložljivi“ dokazi potrjujejo, da materialne in pridobitne sposobnosti preživninskih zavezancev niso tako slabe, kot jih navajata.12 Tudi predlagatelj v tem delu izkrivlja dejstva, da bi predstavil svoje materialne zmožnosti, ki ustrezajo njegovemu „pričakovanemu dejanskemu stanu“, kot ga zatrjuje v postopku. Prepričljivo je bilo sicer izkazano, da so se posledice ekonomske krize in prekinitve poslovnih sodelovanj odrazile tudi pri poslovanju/prihodkih predlagatelja, kar je odločilno vplivalo na zmanjšanje njegovih materialnih zmožnostih, pa vendar denarna sredstva od prodaje hiše, prihodki iz preteklih obdobij, terjajo, da se tudi ta dejstva ustrezno upoštevajo pri porazdelitvi preživninskega bremena, tudi v luči spremenjenih razmer, kjer predlagatelj živi v sorazmerno majhnem stanovanju s partnerko in otrokom iz nove zveze, kar predstavlja za predlagatelja dodatno preživninsko obveznost. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je na zakoniti zastopnici nasprotne udeleženke večji del bremena varstva in vzgoje otroka, kar pa se ni moglo ustrezno izraziti pri porazdelitvi preživninskega bremena, glede na omejene materialne zmožnosti predlagatelja, ob sicer prepričljivo izkazanih visokih materialnih zmožnostih zakonite zastopnice nasprotne udeleženke. Pa vendar. Pritožbeno sodišče ni moglo spregledati ugotovitev sodišča prve stopnje glede zmanjšanja obsega stikov predlagatelja z nasprotno udeleženko,13 kar izpostavlja tudi pritožba. Če je bilo še sprejemljivo, da je bil obseg stikov predlagatelja z nasprotno udeleženko manjši v času epidemije in tik po tem, kar je temeljilo tudi na dogovoru staršev nasprotne udeleženke,14 dejstvo, da so stiki v zadnjem obdobju pred odločitvijo sodišča prve stopnje zgolj občasni, kar izhaja iz izpovedb in trditev preživninskih zavezancev in ugotovitev sodišča prve stopnje, kaže, da bi sodišče prve stopnje to dejstvo moralo upoštevati pri odločitvi. Iz dejanskih okoliščin izhaja, da je razlog za občasne stike tudi v ravnanjih nasprotne udeleženke (preprečevanje in oteževanje stikov), kot zatrjuje predlagatelj, kar pa ga ne razbremeni odgovornosti posebej/tudi glede na razloge, kot izhajajo iz njegove izpovedbe,15 zaradi katerih je izvajal tako majhen obseg stikov tudi v času neposredno pred odločitvijo sodišča prve stopnje.

35. Zaradi teh dejstev, je pritožbeno sodišče preživninsko obveznost predlagatelja zvišalo od izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Upoštevalo je, da so stroški dopustovanja praktično v celoti preneseni na zakonito zastopnico nasprotne udeleženke in v zvezi s tem tudi stroški prehrane (kozmetike, zdravil in podobno), ker ob izdaji odločbe sodišča prve stopnje predlagatelj nima več takih stroškov z nasprotno udeleženko v času stikov, kot jih je v sklepu ocenilo in upoštevalo sodišče prve stopnje.16

36. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ocenilo, da so mesečni stroški preživljanja nasprotne udeleženke 430,00 EUR. Pri določitvi mesečnih stroškov preživljanja nasprotne udeleženke in pri porazdelitvi preživninskega bremena med preživninska zavezanca, je pritožbeno sodišče upoštevalo do sedaj obrazložena dejstva, in preživninsko obveznost do nasprotne udeleženke med njena starša porazdelilo tako, da predlagatelj krije 45%, zakonita zastopnica pa 55 %.

37. V nadaljevanju pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je presoja mesečnih stroškov preživljanja nasprotne udeleženke rezultat že pojasnjenih razlogov, s katerimi so te njene potrebe ocenjene tudi skozi presojo materialnih zmožnosti njenih staršev.

38. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe zakonite zastopnice nasprotne udeleženke17 ugotovilo njeno bivališče in bivališče nasprotne udeleženke ter pri tem pravilno ocenilo mesečne stroške bivanja, ki odpadejo na nasprotno udeleženko v višini 70,00 EUR. Pritožba se neutemeljeno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da nasprotna udeležena z zakonito zastopnico živi v H. v najemniškem stanovanju. Nobenih nasprotij ni v sklepu v tem delu, kot zatrjuje pritožba.

39. Sodišče prve stopnje je stroške prehrane in higiene ter druge podobne stroške realno ocenilo, pritožbeno sodišče je te stroške zvišalo iz razloga, ker ima predlagatelj sedaj manj stikov z nasprotno udeleženko, kar je bilo podrobneje že pojasnjeno.

40. Sodišče prve stopnje je primerno ocenilo mesečne stroške, ki jih ima nasprotna udeleženka v šoli oziroma v zvezi s šolo, znotraj katerih je treba upoštevati prevozne stroške in tudi okoliščino, da so v teh stroških zajeti tudi stroški prehrane nasprotne udeleženke doma v času epidemije. Tudi ob upoštevanju, da šolanje traja deset mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo višino teh mesečnih stroškov.

41. Strošek žepnine je treba upoštevati pri stroških za razvedrilne dejavnosti, ki jih je sodišče prve stopnje zelo visoko ocenilo, znotraj katerih se upoštevajo tudi prevozni stroški.

**_Odločitev pritožbenega sodišča_**

42. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

**_Odločitev o pritožbenih stroških_**

43. Na podlagi drugega odstavka 55. in 101. člena ZNP-1 o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Predlagatelj je v postopku pred sodiščem prve stopnje le deloma uspel s predlogom, nasprotna udeleženka pa s predlogom ni uspela. V pritožbenem postopku je nasprotna udeleženka uspela le z neznatnim delom, pa tudi vse ostale okoliščine konkretnega primera narekujejo odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Rojena 18. 7. 2011. 2 V 17.- 23. tč. sklepa. 3 Glej tudi sklep pritožbenega sodišča (IV Cp 2224/2019 z dne 15. 1. 2020), s katerim je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v prvem sojenju, v 6. tč. obrazložitve (l. št. 173-174) pa predstavilo materialnopravna stališča in sodno prakso. 4 Predlagatelj je bil po zadnji valorizaciji pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 279,23 EUR. 5 V katerem je predlagala, da se predlagatelju določi mesečna preživnina v višini 370,00 EUR. 6 Podrobneje glej 41. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 7 Podrobneje glej 41. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 8 Podrobneje glej 41. tč. sklepa. 9 Npr. zakonita zastopnica nasprotne udeleženke je lastnica avtomobila BMW (glej 40. tč. sklepa sodišča prve stopnje), glede raznovrstnih in številih potovanj zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - glej pritožbene navedbe na strani 6 in dodatno še ugotovitve sodišča prve stopnje v 69. (razen glede nakazil na banko G. d.d.) in 72. tč., itd. 10 V 41. in 72. tč. sklepa. 11 Glej 3. in 6. stran pritožbe. 12 70. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 13 65. tč. sklepa. 14 64. in 65. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 15 Glej npr. izpoved predlagatelja na l. št. 232 in 379. 16 71. tč. sklepa. 17 L. št. 381.