Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo pogodbo o preužitku, ki sta jo 16. 3. 2018 sklenili tožnica kot preužitkarica in toženka kot prevzemnica (I. točka izreka). Obenem je ugotovilo, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice toženke na tožničnih nepremičninah, in razsodilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (II. točka izreka). Toženki je še naložilo, da mora tožnici povrniti 2.690,82 EUR njenih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali sta nižji sodišči pravilno ugotovili dejansko stanje glede na to, da niso bili izvedeni predlagani dokazi revidenke, in sicer - se ni opravilo poizvedb pri družbi A., d. d., - ni bilo opravljeno zaslišanje predlaganih zdravnic B. B. in C. C. - prav tako se nižji sodišči nista opredelili do pridobljenega dokaza, to je odgovora SB Murska Sobota z dne 3. 5. 2018, iz katerega izhaja, da tožnica ne hodi samostojno, da hodi s hoduljico, saj se boji, da bi jo zaneslo in da bi padla? 2) Ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, ko je uveljavljano kršitev pravice izvedbe dokazov in s tem storitev absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede zavrnitve dokaznih predlogov po poizvedbah pri družbi A., d. d., v zvezi s tem, ali je revidentka dejansko tožnici zablokirala telefon, kot nepotrebnih, kar pomeni t. i. vnaprejšnjo dokazno oceno, ocenilo zgolj kot relativno bistveno kršitev določb postopka, in ko ni prepoznalo iste absolutne bistvene kršitve v zvezi z neobrazloženostjo zavrnitve dokazov v prvostopenjski sodni odločbi? 3) Ali je bila pravilno uporabljena določba 112. člena Obligacijskega zakonika pri presoji (ne)izpolnjenosti pogojev za razvezo pogodbe o preužitku, predvsem v zvezi s presojo spremenjenih okoliščin po podpisu?

4. V utemeljitvi predloga navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih razlogov za zavrnitev dokazih predlogov. Sodišče druge stopnje te kršitve zmotno ni ocenilo kot kršitve toženkine pravice do izjave. Gre za odstop od sodne prakse v odločbah Vrhovnega sodišča II Ips 13/2015 in II Ips 122/2014. Kadar zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena z razumnimi razogi, je podana absolutna bistvena procesna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če sodišče strankinih dokaznih predlogov ne izvede, a hkrati presodi, da slednja svojih trditev ni uspela dokazati, gre za vnaprejšnjo dokazno oceno. Da bi sodišči lahko poklonili vero tožnici glede toženkinega preprečevanja uporabe stacionarnega telefona, bi morali pri A., d. d., o tem opraviti poizvedbe. Sodišče je neutemeljeno verjelo tožnici, da telefona ni mogla uporabljati, ker naj bi bil zablokiran, čeprav je tožnica lagala, saj je tudi sama povedala, da je uporabljala telefon v času, ko naj bi bil zablokiran. Gre za enega ključnih razlogov, zaradi katerega sta sodišči sporno pogodbo razvezali. Sodišče prve stopnje se nadalje ni opredelilo do dokaznega predloga za zaslišanje zdravnice v SB Murska Sobota o tem, ali je morala tožnica imeti nameščeno posteljno ograjico zaradi svoje varnosti. Sodišče prve stopnje je verjelo tožnici in pričama S. S. in M. M., da tožnica ni smela imeti obiskov in da je bila zaklenjena v hišo. Po drugi strani je tožnica izpovedala, da je nečakinji ob obisku revidentka odprla vrata. Revidentka je namreč na vhodna vrata prilepila listek s svojo mobilno številko, če bi tožnica dobila obiske. Tudi M. M. se je zagovoril in povedal, da S. S. ni obiskovala tožnice, ker je imela druge obveznosti, medtem ko je S. S. dejala, da tožnice ni mogla obiskovati, ker je bila ta pod ključem. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do vseh dokazov, predvsem pa pretehtati neresnične navedbe tožnice, S. S. in M. M., ki so negirane z ostalimi dokazi. Pritožbeno sodišče ni presodilo tožničine neresnične izpovedbe, da ji notarka ni prebrala sporne pogodbe, pa tudi izpovedbe M. M., da S. S. tožnice ni obiskovala zaradi drugih obveznosti. Nižji sodišči sta tako zaradi bistvenih kršitev določb postopka nepravilno ugotovili dejansko stanje. Poleg tega iz sporne pogodbe ne izhaja, da je bila želja tožnice, da v primeru bolezni in morebitne nepokretnosti ne bo nameščena v dom za ostarele, saj ji bo prevzemnica vso potrebno oskrbo nudila na njenem domu. Dokazni postopek je pokazal, da je tožnica tista, zaradi katere so se okoliščine spremenile, saj se je samovoljno odločila za namestitev v domu starejših občanov, kljub temu, da je revidentka za njo lepo skrbela in izpolnjevala pogodbene obveznosti, pripravljena pa jih je izpolnjevati še naprej.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).