Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je objekt že zgrajen, je v lokacijskem postopku potrebno presoditi, ali je zgrajen v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, ki ureja sporno območje.
Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 28.5.1993 odpravi.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo in proti odločbi Sekretariata za finance in gospodarstvo občine z dne 10.9.1992, s katero je in dano lokacijsko dovoljenje za prenovo stanovanjskega objekta in nadomestno gradnjo pritličnega pomožnega objekta na parceli št. 824 pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da območje sporne lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra ... z vplivnim območjem (v nadaljevanju PUP, Uradne objave občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana, št. 29/91), po katerem so dovoljeni vsi prenovitveni posegi, ki so v skladu z varstvenim režimom (6. člen). V skladu s temi pogoji je izdelana lokacijska dokumentacija, h kateri je dal soglasje tudi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 15.3.1992 (7. člen). Na podlagi takšne lokacijske dokumentacije je bilo izdano tudi sporno dovoljenje. Vse pritožbene ugovore je zavrnila z obrazložitvijo, da po mnenju sanitarnega inšpektorja sporna gradnja ne moti osončenja objekta pritožnikov, ker njuna stavba stoji na južni strani spornega objekta in tudi na prizadeti strani nima okenskih odprtin. Okoliščina, da je objekt že zgrajen, pa je stvar pristojne inšpekcije, ki je ukrepala in tudi ugotovila, da gre za gradnjo na navedeni parceli.
Tožnica v tožbi navaja, da sta investitorja brez dovoljenja pričela z gradnjo spornega objekta že v letu 1990. Dne 3.6.1992 sta zaprosila za lokacijsko dovoljenje za prenovo stanovanjskega objekta, vendar ne gre za prenovo ampak za nov objekt, ki je takrat že bil zgrajen. Ne drži ugotovitev, da bi investitorja v letu 1990 odstranila pomožni objekt na parceli, saj sta na njej takrat bila dva topola.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Investitorja v odgovoru na tožbo navajata, da je na parc. št. 824 pred leti stal pomožni objekt, ki je vrisan v katastru in katerega je uporabljala .... Na istem mestu, kot je bil dotrajan pomožni objekt, sta investitorja zgradila prizidek k stanovanjski hiši in istočasno prenovila obstoječi stanovanjski objekt. Za gradnjo so bila dana vsa potrebna soglasja in tožnica kot soseda tudi v ničemer ni prizadeta in kaj takega niti ne navaja. Predlagata, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena.
Tožnica v tožbi res konkretno ne navaja, v čem naj bi bile kršene njene pravice in koristi, vendar je to navajala v upravnem postopku (osenčenje, vlaga), v katerem je imela položaj stranke. Zato ima tudi pravico sprožiti upravni spor (2. člen zakona o upravnih sporih).
V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za "prenovo stanovanjskega objekta in nadomestno gradnjo - pomožnega objekta na zemljišču parc. št. 824 po lokacijski dokumentaciji iz aprila 1992. Tožnica ne izpodbija dejanske ugotovitve, da območje obravnavane lokacije ureja citirani odlok o prostorskih ureditvenih pogojih. V takem primeru se izda lokacijsko dovoljenje v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, ki mora biti izdelana v skladu s pogoji PUP (2. odstavek 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list RS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS 26/90, 18/93 - ZUN). Tožena stranka sicer pravilno ugotavlja, da so v obravnavanem območju možni vsi posegi, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za historično mestno jedro in sicer so možne adaptacije, rekonstrukcije in novogradnje pod pogojem, da se vklapljajo v značilno členjeno strukturo, da se ohranja značilna silhueta mestnega jedra in značilnosti mestnega arhitekturnega oblikovanja (6. člen). Tožena stranka ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija izdelana v skladu s temi pogoji, ter da so upoštevani tudi spomeniško-varstveni pogoji določeni v 7. členu odloka. Toda po oceni sodišča takšna ugotovitev nima zadostne podlage v upravnih spisih. Zmotno je namreč stališče tožene stranke, da ni pomembno, če je objekt že zgrajen, ker je to stvar pristojne inšpekcije, ki je tudi ukrepala. Iz odločbe o ustavitvi del z dne 29.6.1990 je namreč razvidno, da je že 29.6.1990 bil na parc. št. 824 zgrajen stanovanjski objekt v izmeri 5,70 x 4,50 P+1 z okenskimi in vratnimi odprtinami, AB strešno konstrukcijo s kritino - korci. Ker je bil opisani objekt že zgrajen, preden je bila izdelana lokacijska dokumentacija, to dejstvo ni samo stvar pristojne inšpekcije, ampak tudi izdaje lokacijskega dovoljenja. Zato bi v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja bilo potrebno presoditi, ali je že zgrajeni objekt v skladu s pogoji določenimi v 6. in 7. členu cit. PUP. S tem vprašanjem se upravna organa nista ukvarjala in tudi v lokacijski dokumentaciji ni podatkov o opisanem objektu. Glede na to, da je v njej med urbanističnimi pogoji določen tudi naklon strehe in oblika okenskih odprtin, je vprašljivo, ali je pri izdelavi lokacijske dokumentacije bilo upoštevano obstoječe stanje. Lokacijska dokumentacija pa tudi ne vsebuje vseh podatkov določenih v 55. členu zakona, saj iz nje ni razvidno obstoječe stanje objektov in naprav, ni načrta gradbene parcele in podatkov o funkcionalnem zemljišču objekta. Poleg tega tekstualni del ne vsebuje podatkov o tlorisu očitno novega objekta. Iz nje tudi ni razvidno, na kaj se nanaša prenova in kaj je tako imenovana "nadomestna gradnja", saj iz nje ni razvidno, kje naj bi bil pomožni objekt, za kakšno vrsto pomožnega objekta gre, njegov tloris in gabarit. Zato tako pomanjkljiva lokacijska dokumentacija ni mogla biti podlaga za sporno lokacijsko dovoljenje.
Izrek lokacijskega dovoljenja je nejasen in nepopoln. V 1. odstavku izreka je namreč navedeno, da se dovoli prenova stanovanjskega objekta in nadomestna gradnja pritličnega pomožnega objekta brez podatkov o tlorisu; pod točko 2 izreka pa je določeno: "tlorisno bo objekt povezan na vrtni strani s pomožnim objektom (nadomestno gradnjo), etaže P+1, kot je bil obstoječi pomožni objekt. V pritlični etaži bo garaža in pomožni prostori, v nadstropju in mansardi pa stanovanjski prostori." Tako ni povsem jasno, kakšna gradnja je dovoljena in za kakšen namen. Poleg tega v izreku tudi ni vseh podatkov iz lokacijske dokumentacije (npr. o tlorisu predvidenega objekta), niti ni navedena vsebina pogojev, ki sta jih investitorja dolžna upoštevati (57. člen zakona). Ker tožena stranka vseh navedenih pomanjkljivosti odločbe ni opravila, je izpodbijana odločba nezakonita.
V dopolnjenem postopku bo torej potrebno konkretno ugotoviti, na kaj se nanaša prenova obstoječega stanovanjskega objekta in za kakšno novo gradnjo gre. Ker je nov objekt očitno že zgrajen, bo potrebno točno ugotoviti, kakšen objekt in kje je bil zgrajen, s čim je izkazana pravica razpolaganja, saj ne zadošča sklicevanje, da so predložena dokazila iz 53. člena zakona, ne da bi bila ta navedena in presojena. Na tej podlagi bo nato potrebno presoditi, ali je že zgrajeni objekt v skladu z določbo 6. in 7. člena citiranega PUP-a. Ker je dvoriščem in vrtovom, ki so pozidani s provizoriji, potrebno povrniti njihovo prvotno vsebino in namembnost (7. člen), je potrebno ugotoviti, kje je stal pomožni objekt in za kakšno vrsto objekta je šlo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, katerega soglasje je potrebno, pa bo tudi moral izhajati iz obstoječega stanja in na tej podlagi oceniti, ali so s sporno gradnjo spoštovani spomeniško-varstveni pogoji in to obrazložiti. Iz danega soglasja z dne 16.3.1992 namreč ni razvidno, da bi bilo upoštevano obstoječe stanje.
Ker je torej bilo dejansko stanje glede odločilnih dejanskih okoliščin pomanjkljivo ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).