Jedro

Na podlagi navedenega gre torej pritrditi pritožnici, da je sodišče pritožbeno izpodbijani sklep izdalo na podlagi v času odločanja neveljavnih določil četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena, ki so bila s citirano ustavno odločbo spoznana za neskladna z Ustavo. Sodišče je o izločitvi dokazov s predmetnim pritožbeno izpodbijanim sklepom odločilo šele 2. 8. 2021, torej več kot dve leti po začetku uporabe novele ZKP-N, s katero so bile določbe citiranih zakonskih določil bistveno spremenjene.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata prvostopenjskega sodišča na podlagi določbe 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) po uradni dolžnosti iz predmetnega kazenskega spisa izločila sledeče dokaze: del obrazložitve kazenske ovadbe Policijske uprave Celje šifra ... z dne 22. 6. 2009, in sicer 6. odstavek na list. št. 53 spisa, zadnje tri alineje na hrbtni strani list. št. 53 spisa ter prvi dve vrstici na list. št. 54 spisa, del obrazložitve kazenske ovadbe Policijske uprave Celje šifra ... z dne 8. 6. 2009, in sicer zadnja alineja na hrbtni strani list. št. 88 spisa in prvi dve vrstici na list. št. 89 spisa, del obrazložitve kazenske ovadbe ... z dne 19. 3. 2009, in sicer besedilo od list. št. 158 spisa od vključno besede „Analiza“ do vključno s šestim odstavkom na list. št. 160 spisa, del zadnje vrstice na list. št. 160 od vključno besede „ki“ do konca vrstice ter deveta, deseta in enajsta alineja na hrbtni strani list. št. 160 spisa, analizo telefonskega prometa A. A. in B. B. št. ... z dne 26. 11. 2008 na list. št. 646 in 647 spisa, dopis podjetja S. d. d. z dne 27. 9. 2007 na list. št. 1126 spisa s priloženo disketo (priloga C10) ter izpise komunikacijskih podatkov na list. št. od 1127 do 1175 spisa), dopis podjetja M. d. d. z dne 27. 9. 2006 na list. št. od 1176 do 1178 spisa s prilogo C11, uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja šifra ... z dne 14. 5. 2009 na list. št. od 1205 do 1207 spisa, dopis podjetja S. d. d. z dne 27. 9. 2007 na list. št. 9 v spisu I Kpd 1601/2007 (spis pod list. št. 1409 spisa), del obrazložitve iz kopije kazenske ovadbe ... z dne 19. 3. 2009, in sicer besedilo od list. št. 83 v spisu I Kpd 524/009 (spis pod list. št. 1412 spisa) od vključno besede „Analiza“ do vključno s šestim odstavkom na list. št. 85 v spisu I Kpd 524/009, del zadnje vrstice na list. št. 85 v spisu I Kpd 524/009 od vključno besede „ki“ do konca vrstice ter deveta, deseta in enajsta alineja na hrbtni strani list. št. 85 v spisu I Kpd 524/009, del obrazložitve iz kopije kazenske ovadbe Policijske uprave Celje šifra ... z dne 8. 6. 2009, in sicer zadnja alineja na list. št. 62 v spisu I Kpd 1027/2009 (spis pod list. št. 1413 spisa) in prvi dve vrstici na list. št. 63 v spisu I Kpd 1027/2009, del obrazložitve iz kopije kazenske ovadbe Policijske uprave Celje šifra... z dne 22. 6. 2009, in sicer 6. odstavek na list. št. 122 v spisu I Kpd 1027/2009 (spis pod list. št. 1413 spisa), zadnje tri alineje na list. št. 123 v spisu I Kpd 1027/2009 ter prvi dve vrstici na list. št. 124 v spisu I Kpd 1027/2009, - del obrazložitve iz kopije kazenske ovadbe ... z dne 19. 3. 2009, in sicer besedilo od list. št. 166 v spisu I Kpd 1027/2009 (spis pod list. št. 1413 spisa) od vključno besede „Analiza“ do vključno s šestim odstavkom na list. št. 170 v spisu I Kpd 1027/2009, del zadnje vrstice na list. št. 170 v spisu I Kpd 1027/2009 od vključno besede „ki“ do konca vrstice ter deveta, deseta in enajsta alineja na list. št. 171 v spisu I Kpd 1027/2009, del obrazložitve iz kopije kazenske ovadbe Policijske uprave Celje šifra ... z dne 8. 6. 2009, in sicer zadnja alineja na strani 40 obrazložitve (list. št. v spisu I Kpd 895/2009 ni popisana) in prvi dve vrstici na strani 41 obrazložitve (list. št. v spisu I Kpd 895/2009 ni popisana), vse v spisu I Kpd 895/2009 (spis pod list. št. 1421 spisa), del obrazložitve obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Celju opr. št. Kt/1/656/09 z dne 16. 7. 2014 in sicer drugi odstavek na hrbtni strani list. št. 2297, del obrazložitve obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Celju opr. št. Kt/1/656/09 z dne 16. 7. 2014 in sicer drugi odstavek na hrbtni strani list. št. 13 v pridruženem spisu I K 43025/2015 (list. št. 2531 spisa), - priloge od vključno A2799 do vključno A2925 spisa, - priloge od vključno A2710 do vključno A2758 spisa. Pod točko II. je prvo sodišče odredilo, da bodo po pravnomočnosti sklepa izločene listine, deli listin in nosilci podatkov zaprti v poseben ovitek in se bodo hranili ločeno od drugih spisov.

2. Zoper sklep o izločitvi listin se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka iz pritožbenega razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP – zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pri svoji pritožbeno izpodbijani odločitvi sodišče prve stopnje izhaja iz dognanja, da se v predmetnem kazenskem spisu še vedno nahajajo dokazi oziroma gradivo, ki bi moralo biti uničeno po določbi drugega odstavka 154. člena ZKP, ki je veljal do 19. 7. 2019. To dokazno gradivo je bilo pridobljeno na podlagi odredb preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 17. 9. 2007, opr. št. I Kpd 1600/2007 in opr. št. I Kpd 1601/2007. Prikrita preiskovalna ukrepa, dovoljena s citiranima odredbama sta bila zaključena 13. 2. 2008 (posredovanje podatkov družbe S. d. d., preko Policijske uprave Celje) oziroma 28. 9. 2007 (posredovanje podatkov družbe M. d. d.). Državni tožilec v roku nadaljnjih dveh let ni z ustreznim aktom začel kazenskega pregona. Zahtevo za preiskavo z dne 15. 7. 2010, številka Kt/1/65619, je vložil šele 16. 7. 2010. Sodišče prve stopnje pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa izrecno poudarja, da je hrambo predmetnega gradiva presojalo glede na določila četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154, člena ZKP, ki so bila predmet ustavne presoje ter pri odločitvi upošteva odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 3. 6. 2021, opr. št. U-I-462/18-45 (točka 8 obrazložitve).

5. Z zgoraj citirano ustavno odločbo je Ustavno sodišče RS med drugim ugotovilo, da sta bila četrti odstavek 153. člena in drugi odstavek 154. člena ZKP (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) v neskladju z ustavo. Obenem je Ustavno sodišče dalo navodilo, da se odločitev glede ugotovitve tega neskladja izvrši tako, da preiskovalni sodnik v zadevah, v katerih je dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP iztekel med 5. 1. in 19. 7. 2019, pa državni tožilec v dvoletnem roku ni izjavil, da ne bo začel kazenskega pregona, niti v tem roku kazenskega pregona ni začel, na predlog državnega tožilca presodi, ali so obstajale objektivne okoliščine, ki so preprečevale, da bi državni tožilec začel pregon. Če so takšne okoliščine obstajale, preiskovalni sodnik rok hrambe gradiva s sklepom podaljša, vendar največ za dve leti. V navedeni rok se ne všteva čas, v katerem je bilo gradivo na podlagi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-462/18 z dne 13. 12. 2018 zapečateno. Če objektivne ovire za začetek kazenskega pregona v roku dveh let od izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov niso obstajale ali če državni tožilec v roku 30 dni od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije ne poda predloga za podaljšanje hrambe gradiva, se gradivo uniči. Do izteka roka za podajo predloga oziroma pravnomočne odločitve sodišča o predlogu ostane gradivo zapečateno.

6. Ker se dvoletni rok hrambe gradiva v predmetni kazenski zadevi ni iztekel med 5. 1. in 19. 7. 2019, pač pa 28. 9. 2009 oziroma 8. 2. 2010, gre zaključiti, da zgoraj predstavljeni napotek ustavnega sodišča v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Je pa ustavno sodišče navodilo za postopanje v ostalih primerih podalo pod točko 72 obrazložitve ustavne odločbe z dne 3. 6. 2021. Zapisalo je, da po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) razveljavitev zakona sicer učinkuje tudi na razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ugotovitvi protiustavnosti zakona po 47. členu ZUstS je mogoče pripisati enake učinke. To pomeni, da sodišča izpodbijanih določb v odprtih postopkih ne smejo uporabiti. Po odloči Ustavnega sodišča pa navedeno ne velja za tiste postopke, v katerih se je dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP iztekel pred 5. 1. 2019 (t. j. na dan objave sklepa o začasnem zadržanju Ustavnega sodišča v navedeni zadevi v Uradnem listu Republike Slovenije ali pred tem dnem). Uporaba te odločbe v teh primerih bi namreč pomenila poseg v zaključena pravna razmerja. Po objavi sklepa Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijane ureditve pa se posamezniki niso več mogli zanesti na to, da bo pridobljeno gradivo po preteku dveh let od konca izvajanja prikritih preiskovalnih uničeno1. Ugotovitev torej učinkuje na primere, v katerih se je dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP iztekel med 5. 1. in 19. 7. 2019. Datum konca učinkovanja 19. 7. 2019 pa je Ustavno sodišče določilo iz razloga, ker se je 20. 7. 2019 začel uporabljati ZKP-N, s katerim so bile izpodbijane določbe spremenjene.

7. Na podlagi navedenega gre torej pritrditi pritožnici, da je sodišče pritožbeno izpodbijani sklep izdalo na podlagi v času odločanja neveljavnih določil četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena, ki so bila s citirano ustavno odločbo spoznana za neskladna z Ustavo. Sodišče je o izločitvi dokazov s predmetnim pritožbeno izpodbijanim sklepom odločilo šele 2. 8. 2021, torej več kot dve leti po začetku uporabe novele ZKP-N, s katero so bile določbe citiranih zakonskih določil bistveno spremenjene. Sodišče je namreč dolžno uporabiti procesni zakon, ki velja v času odločanja. V končni določbi 143. člena ZKP-N je predpisano, da začne za zakon veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, razen spremenjenih in novih določb 149.a člena, 149.b člena, 149.c člena, 149.č člena, 149.d člena, 149.e člena, 150.a člena, 150.b člena, 152. člena, 153. člena, prvega do četrtega odstavka in šestega odstavka 154. člena, 156. člena in 156.a člena zakona, ki se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona, do tedaj pa se uporabljajo dosedanji predpisi. Seveda je pri tem treba upoštevati zadržanje izvrševanja prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena ZKP po sklepu Ustavnega sodišča RS z dne 13. 12. 2018, opr. št. U-I-462/18-22. Novela ZKP-N je bila v Uradnem listu RS št. 22/19 objavljena 5. 4. 2019, zakon je začel veljati 20. 4. 2019, glede zgoraj citiranih določil, ki se nanašajo na prikrite preiskovalne ukrepe pa je stopil v veljavo po treh mesecih, torej 20. 7. 2019. 8. Po določbi četrtega odstavka 153. člena ZKP, veljavnega v času odločanja prvostopenjskega sodišča, državni tožilec v primeru, če izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja zadnjega od ukrepov, ki jih odreja državni tožilec, ne vloži obtožnega akta niti ne predlaga, odredi ali izvede nobene aktivnosti, ukrepa oziroma preiskovalnega dejanja, usmerjenega v pregon zoper osumljenca, preiskovalnemu sodniku preda tudi celotno gradivo, zbrano s temi ukrepi. Po drugem odstavku 154. člena veljavnega kazenskega postopkovnika, če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja zadnjega od ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b., 149.c, 150., 150.a., 150.b., 151., 155. in 155.a člena tega zakona ne vloži obtožnega akta niti ne predlaga, odredi ali izvede nobene aktivnosti, ukrepa oziroma preiskovalnega dejanja usmerjenega v pregon zoper osumljenca, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči. Če državni tožilec v roku dveh let stori kar koli iz prejšnjega stavka, kar je usmerjeno v pregon zoper osumljenca, se gradivo ne uniči, rok pa preneha teči. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek.

9. Upoštevaje zgoraj predstavljene, v času odločanja prvega sodišča veljavne procesne določbe 153. in 154. člena ZKP, je bila torej naloga prvega sodišča, da presodi, ali je moč ravnanje državnega tožilca v času od 28. 9. 2007 pa do 16. 7. 2010, ko je vložil zahtevo za uvedbo preiskave, subsumirati pod novelirane določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP, torej ali je državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja zadnjega od ukrepov (13. 2. 2008) predlagal, odredil ali izvajal aktivnosti, ukrepe oziroma preiskovalna dejanja usmerjena v pregon zoper osumljencev, kar bi posledično pomenilo, da se predmetno dokazno gradivo ne uniči, dvoletni rok pa preneha teči. 10. Na podlagi spisovnega gradiva in prilog, ki jih je pritožnica priložila pritožbi, gre zaključiti, da je temu tako, torej da je državni tožilec v zgoraj navedenem časovnem okviru predlagal številne aktivnosti in ukrepe, katerih namen je bil izvajanje usmerjenega pregona zoper obdolžene v predmetni kazenski zadevi. Dne 15. 9. 2008, pod številko Ktr 2407/08, je preiskovalnemu sodniku predlagal izdajo odredbe po 156. členu ZKP, enak ukrep je preiskovalnemu sodniku predlagal 23. 9. 2008, pod številko Ktr 2433/08 (preiskovalni sodnik je predlogoma sledil), 28. 10. 2008, 27. 11. 2008 in 18. 12. 2008 je državni tožilec pridobljeno dokazno gradivo posredoval Policijski upravi Celju zaradi nadaljnje raziskave okoliščin kaznivega dejanja, 28. 10. 2009, pod številko Kt 656/09, je državni tožilec Okrožnemu sodišču v Celju predlagal izdajo odredbe za preiskavo elektronskih naprav (sodišče je predlogu sledilo), 25. 5. 2009, pod številko Kt/1/656/09, je državni tožilec dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju predlagal izdajo sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper dva izmed obdolženih (sodišče je predlogu ugodilo), 21. 8. 2009, pod številko Kt0/656/09, je državni tožilec dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju predlagal podaljšanje stvarnega omejevalnega ukrepa (sodišče je predlogu delno ugodilo), 23. 9. 2009, pod številko Kt/1/656/09, je državni tožilec preiskovalnemu sodniku predlagal odreditev sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper druga dva obdolžena (sodišče je predlogu ugodilo), državni tožilec je 23. 12. 2009, pod številko Kt/1/656/09, predlagal podaljšanje ukrepov začasnega zavarovanja (sodišče je predlogu delno ugodilo), s številnimi dopisi med 12. 12. 2007 in 16. 10. 2009 je državni tožilec pozival Policijsko upravo v Celju k raziskavi zadeve in podaji kazenske ovadbe ter zahteval dopolnitve slednje, kar je bilo po policijski upravi tudi realizirano.

11. Glede na zgoraj navedeno gre pritrditi pritožnici, da je državni tožilec v času po koncu izvajanja zadnjega o prikritih preiskovalnih ukrepov izvajal številne aktivnosti usmerjene v pregon osumljencev, kar v smislu določbe drugega odstavka 154. člena ZKP pomeni, da je zakonski dvoletni rok prenehal teči in se predmetno dokazno gradivo ne uniči. Tako gre pritrditi uveljavljanemu pritožbenemu razlogu pritožnice o bistveni kršitvi določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s četrtim odstavkom 153. in drugim odstavkom 154. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi nepravilno uporabilo citirane določbe ZKP in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Zato je sodišče druge stopnje sledilo pritožbenemu predlogu okrožne državne tožilke in po določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa razveljavilo.

1 Sodišče druge stopnje meni, da je imelo Ustavno sodišče tu v mislih tiste postopke, kjer je bilo že, na podlagi prej veljavne procesne zakonodaje, torej določb četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP že pravnomočno odločeno o izločitvi spornega dokaznega gradiva.