Jedro

Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.

Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.

Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.

V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek prvega tožnika za plačilo odškodnine v višini 15.950,00 EUR in zahtevek drugega tožnika za plačilo odškodnine v višini 18.425,00 EUR, oba z zahtevanimi zamudnimi obrestmi, ter tožnikoma naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnika v pritožbi zoper sodbo uveljavljata vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Napačno je stališče sodbe, da ni podana toženčeva objektivna odgovornost. Da bi bila neka stvar nevarna, mora obstajati večja nevarnost nastanka škode od običajne, potencialna škoda pa ne bo majhna. Oba pogoja sta v obravnavani zadevi izpolnjena.

Toženec je bil dolžan skrbeti za ustreznost napeljave in aparatov oziroma električnih naprav. Ker je sodišče zavrnilo predlog za zaslišanje izvedenca, je ostalo nerešeno kakršnokoli vprašanje, ki se nanaša na razjasnitev podrobnejših pojasnitev izvedenca. Izvedenec ni odgovoril na vprašanje, kateri aparati so bili priklopljeni, in ni potrdil, kot je napačno ugotovljeno v sodbi, da niso bili vsi izklopljeni. Strokovnjak nacionalnega forenzičnega laboratorija F. S. je bil mnenja, da je bil vzrok požara razdelilec in da je bilo na njem priključenih več električnih porabnikov. Napačno je stališče sodbe, da so bile navedbe tožnikov v vlogi, podani po prejemu izvedenskega mnenja, prepozne. Dotlej nista mogli vedeti, da bo mnenje sodnega izvedenca drugačno od mnenja F. S. Poleg tega sta že v prejšnjih vlogah uveljavljala toženčevo objektivno odgovornost ter dejstvo, da je toženec v odsotnosti, za katero je sodišče brez navedbe in brez dokaza zaključilo, da je bila krajša, pustil električne naprave priklopljene na električni tok, ob vedenju, da je njegova hišica v neposredni bližini lesenih hišic drugih in da lahko pride do kratkega stika ali vžiga, in s tem omogočil, da je prišlo do požara. Zgolj dejstvo, da je uporaba električnega razdelilca množična, še ne zadostuje za sklep, da ne gre za nevarno stvar. Ravno zaradi očitno povečane nevarnosti priključenega električnega razdelilca na električni tok, ki je kljub potrebni skrbnosti, ki jo zahtevajo požarno-varstveni predpisi, ni mogoče preprečiti, gre za nevarno stvar.

Neutemeljeno je stališče sodbe, da sta tožnika s predlogom za pridobitev požarnega reda T. d.d. postavila nekonkretiziran edicijski zahtevek. Z ugoditvijo predlogu bi sodišče preverilo skladnost izvlečka požarnega reda z njim in njuno skladnost z zakonom.

V skladu z Izvlečkom požarnega reda so lastniki hišic dolžni, da pred zapustitvijo objekta izklopijo vse električne naprave. Dolžnost zajema vse električne porabnike, tudi električni razdelilec. Ob upoštevanju požarnega reda se je bilo torej posledicam tehnične napake mogoče izogniti.

Zaključek sodbe, da je obločni plamen posledica tehnične napake na razdelilcu, ki je ni mogoče zaznati ali predvideti, je v nasprotju s podanim izvedenskim mnenjem. Res sta izvedenec in F. S. navedla, da se tehnična napaka lahko zgodi kadarkoli in kjerkoli, vendar je sodišče spregledalo, da so lastniki že po požarnem redu dolžni pred zapustitvijo hišice izklopiti vse električne naprave.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika sta zahtevala povrnitev škode, ki jima je nastala, ker sta v požaru, do katerega je prišlo zaradi napake na električnih instalacijah ali napravah oziroma zaradi preboja na električnem razdelilcu v sosednji počitniški hišici v toženčevi lasti, pogoreli počitniški hišici v njuni lasti.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, - da je 17. 9. 2012 okrog 19. ure zagorelo v kampu z lesenimi hiškami v ..., - da so v požaru zgorele počitniške hišice tožnikov in toženca, - da so bile hišice priklopljene na električno energijo z električnim kablom in vtičem od zunanje elektro omarice do hišic, kar je bilo skladno s pogodbami, sklenjenimi med T. d.d. in lastniki hišic, - da T. d.d. nudijo lastnikom hišic priključitev na elektro omrežje za razsvetljavo, hladilnik, radio in televizijo prek elektro omaric, - da so ob škodnem dogodku intervenirali gasilci in zavarovali območje požara, dokler si območja požara niso ogledali kriminalistični tehniki, strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija, - da v času požara v počitniškem naselju ni bila prisotna nobena od pravdnih strank (zaznali sta ga sosedi), - da je do požara prišlo v toženčevi počitniški hišici, najverjetneje zaradi tehnične napake na električnem večpolnem razdelilniku, - da je prišlo do obločnega plamena, do katerega lahko pride, če sta fazni in ničelni vodnik blizu, a se ne dotikata (če se dotikata, nastane med njima kratek stik in posledično pregori varovalka) in zaradi tega pride do preboja električnega toka skozi zrak, da se je zaradi obločnega plamena začel taliti izolacijski material, posledično pa so se vnele vnetljive snovi v bližini, - da lahko do preboja pride, če so razmajani kontakti oziroma električno vezje v vtičnici ali zaradi ne do konca pritisnjenega vtikača v vtičnico, - da do preboja lahko pride na starih in na novih razdelilnikih oziroma vtikačih, - da natančnega vzroka za nastanek obločnega plamena ni bilo mogoče ugotoviti, - da je šlo za tehnično napako, ki je ni mogoče zaznati niti predvideti, - da na večpolnem razdelilniku najverjetneje ni bil priključen noben porabnik, ker bi bile sicer luknjice na zatalinah podaljška zapolnjene, - da v toženčevi hišici ni prišlo do preobremenitve električne napeljave, - da je bila električna napeljava pravilna, ustrezno varovana in pravilno dimenzionirana jakost porabe v hišici, - da je v toženčevi hišici električna napetost bila (ni bila izklopljena varovalka na zunanji strani priklopne elektro omarice), - da Požarni red predvideva, da se pred zapustitvijo objekta preveri, ali so električne naprave izklopljene, ne predvideva pa izklopa varovalk, - da tudi drugi lastniki hišic med sezono ne izklapljajo varovalk in da običajno izklopijo vse porabnike razen hladilnika.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zaključilo, da vzrokov, zaradi katerih pride do obločnega plamena, ni mogoče zaznati niti predvideti in navzven niso vidni ter lahko do njega pride kadarkoli tudi pri novih vtičnicah, in da zato od povprečno skrbnega človeka ni mogoče pričakovati, da bo to predvidel in zaradi preprečitve obloka izklapljal elektriko. Tožnikoma tako ni uspelo dokazati nedopustnega ravnanja toženca niti vzročne zveze.1

8. Po splošnem pravilu o prepovedi povzročanja škode se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo (10. člen OZ). Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.2

9. Tožnika sta sprva uveljavljala toženčevo objektivno odgovornost in jo utemeljevala s trditvijo, da je do požara prišlo zaradi napake na električnih inštalacijah ali napravah v toženčevi hišici, toženec pa odgovarja kot oseba, ki je odgovorna za varnost teh naprav. V prvi vlogi sta dodala, da toženec odgovarja tudi krivdno, ker je kljub odsotnosti pustil priključene naprave na električni tok, vedel pa je, da lahko pride do kratkega stika ali vžiga iz kakršnegakoli razloga in da je hišica v bližini drugih lesenih hišic. Na prvem naroku za glavno obravnavo sta (ob upoštevanju ugotovitev iz policijske preiskave dogodka) te navedbe dopolnila s trditvijo, da je bil vzrok požara v preboju na električnem razdelilcu za hladilnikom, na katerega je bilo priključenih več uporabnikov, da proizvajalci zahtevajo vklop električnih naprav neposredno v vir električne napetosti in ne prek razdelilca in da objekt ni bil pod nadzorom. Tožencu sta torej očitala, da električnih naprav pred zapustitvijo hišice ni izklopil iz vira električne napetosti oziroma da jih je pustil vklopljene prek razdelilca. Po seznanitvi z izvedenskim mnenjem, po katerem je vzrok za požar v obločnem plamenu, ki je nastal na električnem razdelilcu (in ne v morebitni preobremenitvi ali neustrezni izvedbi električne napeljave), sta tožnika (v tretji pripravljalni vlogi) navedla, da je bil objekt pod električno napetostjo, čeprav se je vedelo, da tam nedoločen čas nikogar ne bo, in da bi bilo tudi v primeru, da je do požara prišlo zaradi tehnične napake na razdelilcu, nastanek škode mogoče preprečiti, če bi bi bili vsi porabniki električne energije (vključno z razdelilcem) izklopljeni iz električnega omrežja.

10. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da so prepozne navedbe tožnikov v tretji pripravljalni vlogi, s katerimi sta toženčevo krivdno odgovornost temeljila na dejstvu, da toženec ni izklopil električne napetosti. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je navedeno stališče prestrogo. Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo. Prvotno sta trdila, da do požara ne bi prišlo, če bi bil toženec iz vira električne napetosti izklopil vse naprave (in sta zato tudi zatrjevala, da je bila vsaj ena naprava priklopljena), po izvedenskem mnenju pa sta dodala, da bi moral biti iz vira električne napetosti izklopljen tudi električni podaljšek (ne glede na to, ali je bil prek njega priklopljen hladilnik). Očitek je v svojem jedru ostal enak: prekinjena bi morala biti povezava med električnim priključkom, ki je bil pripeljan do hiše, in električno napeljavo znotraj hiše. Ker nimata strokovnega znanja, jima ni mogoče očitati, da bi morala bolj natančne navedbe podati že prej.

11. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je zaradi opustitve zaslišanja izvedenca podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnika sta po prejemu izvedenskega mnenja podala svoje stališče o obstoju nedopustnega ravnanja toženca in vzročne zveze med njim in nastalo škodo ter predlagala zaslišanje izvedenca. Sodišče se o njunem predlogu za ustno dopolnitev ni izreklo niti na naroku za glavno obravnavo niti v sodbi, zaključek o nedokazanosti zatrjevanega nedopustnega ravnanja in vzročne zveze med njim in nastalo škodo pa je temeljilo deloma na mnenju izvedenca, deloma pa na izpovedbah prič. Tako je na podlagi skladnih ugotovitev izvedenca in izpovedbe priče F. S. (ki je kot sodelavec Nacionalnega forenzičnega laboratorija podal mnenje o vzrokih za požar v okviru policijske preiskave) zaključilo, da do požara ni prišlo zaradi preobremenitve ali napake v električni napeljavi v toženčevi hišici, ampak zaradi nastanka obločnega plamena na električnem podaljšku, ki je bil vklopljen v vir električne napetosti. Glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec ravnal nedopustno, pa se je sodišče oprlo na izpovedbo priče F. S., da je do preboja prišlo zaradi tehnične napake na podaljšku, ki je ni bilo mogoče zaznati niti predvideti, in izpovedbe ostalih prič, lastnikov počitniških hišic v istem naselju, da posebej ob krajših odsotnostih ni bilo običajno, da bi izklapljali varovalke.

12. Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa. Za dokaz svojih navedb sta predlagala postavitev izvedenca. Po prejemu mnenja sta izrecno podala predlog za ustno dopolnitev mnenja, sodišče pa tega od izvedenca ni zahtevalo. Sodišče torej ni izvedlo dokaza z izvedencem v zvezi z vsemi dejstvi, glede katerih je bil predlagan. Izvedenec se je izrekel le o izvoru požara, ne pa tudi o okoliščinah, pomembnih za presojo, ali je bila v primeru opustitve odklopa električnega podaljška iz vira električne napetosti možnost nastanka škode objektivno predvidljiva. Zaradi tega je podan dvom o pravilnosti zaključka, da je bil nastanek škode nepredvidljiv. Navedeno utemeljuje zaključek, da je bila tožnikoma kršena pravica do izvedbe dokaza, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Ker je zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka nastal dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.3

14. Ker ni mogoča presoja, ali so podane predpostavke za zaključek o toženčevi krivdni odgovornosti, se v tem pritožbenem postopku ni bilo treba izreči o pritožbenih navedbah v zvezi z zatrjevano objektivno odgovornostjo. Prav tako se ni bilo potrebno izreči o ostalih pritožbenih očitkih, povezanih bodisi z obravnavanjem dokaznega predloga za pridobitev požarnega reda bodisi z oceno dokazov, na katerih temeljijo ugotovitve sodbe.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Sodišče prve stopnje je kot neutemeljene zavrnilo tudi navedbe o obstoju toženčeve objektivne odgovornosti. Zavzelo je stališče, da izolirane električne kable pod nizko napetostjo uporabljamo vsak dan, ob normalni uporabi takih kablov in ob upoštevanju varnostnih predpisov pa praviloma ne prihaja do škodnih dogodkov. Zaradi tega električni razdelilec ne predstavlja nevarne stvari. 2 Prim. sodbo VS RS II Ips 129/2015 z dne 6. 10. 2016 in tam navedene starejše sodne odločbe. 3 Prim. sklep VS RS II Ips 40/2016 z dne 10. 3. 2016 in sodbo VS RS II Ips 339/2014 z dne 21. 7. 2016.