Jedro

Če je med strankama sporno, ali se nanaša (nesporna) pisna oporoka tudi na denacionalizirano premoženje, je to pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek po M. K. ter dediče I. B., B. H. in dediče po 12.11.1995 umrlem nečaku, R. A. G. napotilo na pravdo, za ugotovitev. da se oporoka zapustnice z dne 20.8.1977 nanaša tudi na denacionalizirano premoženje.

Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje I. B. in predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje kršilo Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN), ker žrtvi podržavljenja še danes oporeka pravico razpolagati s svojim premoženjem. Oporoka M. K. izpolnjuje vse zahteve iz 81. člena ZDEN, saj opisuje in opredeljuje "hišo št. 11, z zraven pripadajočim zemljiščem". Zapustnica je torej v oporoki zajela celotno hišo in pripadajoče zemljišče. Že na prvi zapuščinski obravnavi je sodišče samo iz celotne oporoke izvzelo in dodelilo dedičem iz denacionalizacije izvzeti del premoženja. Danes, ko obstaja pravna podlaga za vrnitev celotne stavbe in zemljišča, kot je to zapisano v oporoki, pa mora biti uresničen še ostali del oporoke. Potemtakem ni nobene ovire za končanje zapuščinskega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Glede na to, da je zapustnica naredila pisno oporoko, ki je bila razglašena in kateri veljavnosti ni nihče oporekal, med strankami (zaenkrat) očitno ni (niti ne more biti) sporna vsebina oporoke. To, kar je med njimi sporno, je le vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za problem razlage oporoke in sicer glede tega, ali je zapustnica štela da (bo) spada(lo) podržavljeno premoženje v njeno zapuščino in ali je v tem prepričanju z njim razpolagala za primer smrti. Tak zapustničin namen (ki je predpostavka za pravno učinkovanje oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja) pa mora jasno in nedvoumno izhajati iz same oporoke. Kajti, če v oporoki ni izrecno navedeno, da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja, je zapustnica morda napravila določena razpolaganja samo zato, ker je bila prepričana, da podržavljenega premoženja v tem primeru samo, če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. Zakon izhaja iz domneve, da daje oporočitelj prednost zakonitim dedičem. Če pa temu ni tako, mora to v oporoki določno povedati.

Ker je torej med strankami spor o uporabi pravne norme (81. člena ZDEN) na nesporno vsebino oporoke (t.j. tisto vsebino, ki jo izražajo besede, zapisane v oporoki z dne 20.8.1977), pritožba utemeljeno opozarja, da "ni nobene ovire za končanje zapuščinskega postopka".

Sodišče prve stopnje je s prekinitvijo postopka in napotitvijo pritožnika na pravdo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo moralo med drugim rešiti tudi pravno vprašanje, ali je glede na nesporen tekst oporoke z dne 20.8.1977 mogoče reči, da se oporočna razpolaganja izrecno nanašajo tudi na denacionalizirano premoženje.