Jedro

Pri oceni invalidnosti in priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja se upoštevajo predpisi v Sloveniji – ZPIZ-1, in ne predpisi, ki invalidnost urejajo v tujini (Avstriji).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 29. 7. 2008 in 15. 11. 2007 ter, da se tožnika razvrsti v I. oz. II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine ter sklenilo, da tožnik nosi svoje stroške postopka sam.

V laični pritožbi tožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo mnenje zdravnikov iz Avstrije in njihove invalidske komisije ter sodišče obvešča, da nikoli ni prejel izvidov za zahtevane preglede izvedencev invalidske komisije. Ter naj se mu njegovi izvidi pošljejo na njegov naslov. Meni, da so mu s tem bile kršene pravice.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitve postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tej pravdi ugotavljajo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 29. 7. 2008 s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo z dne 15. 11. 2007 s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti ter, da kontrolni pregled ni potreben.

Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev o tem, da sta odločbi toženke pravilni in zakoniti imelo zadostno oporo tako v izvedenskih mnenjih invalidske komisije prve in druge stopnje, v dopolnilnem izvedenskem mnenju invalidske komisije druge stopnje, kakor tudi v izdelanem izvedenskem mnenju sodnih izvedencev s strani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete, Univerze v ..., ki so bila izdelana v sestavi profesorja dr. M.B., dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, prof. dr. V.A., dr. med. - spec. ortopeda, prof. dr. A.Ž., dr. med. - svetnika – internista, prof. dr. P.R., spec. kardiologa ter dr. M.T. spec. internistke diabetaloginje. Vsi navedeni sodni izvedenci s področja posameznih specialnosti, s področja bolezni tožnika so si bili enotni glede tega, da je tožnik še nadalje zmožen opravljati lažje delo z omejitvami, kot jih je že podala invalidska komisija. Mnenja sodnih izvedencev so prepričljiva in skladna z mnenji invalidskih komisij toženke ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu, tako, da tudi pritožbeno sodišče nima nobenega razumnega razloga, da jim ne bi poklonilo vere.

Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju v celoti strinja z obrazložitvijo, kakor jo je podalo sodišče prve stopnje, saj tožnik v svoji pritožbi niti posebej ne ugovarja posameznemu izvedenskemu mnenju, temveč le navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo mnenj zdravnikov v Avstriji. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem tožniku pravilno pojasnilo, da je v okviru materialnega predpisa, to je Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99), potrebno upoštevati definicijo invalidnosti kakor je podana v 60. čl. ZPIZ-1, torej se pri oceni invalidnosti ter pri priznavanju pravic iz invalidskega zavarovanja upoštevajo predpisi v Republiki Sloveniji in ne v Republiki Avstriji.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa izvedenska mnenja, pridobljena v sodnem postopku, posredovalo tožniku, ta jih je tudi prejel, kakor to izhaja iz povratnic, pripetih na l. št. 18, l. št. 51 in l. št. 66 in na izvedenska mnenja podajal tudi svoje pripombe, tako, da ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da pritožnik ni prejel izvidov izvedencev in, da se mu naj pošljejo na njegov naslov.

V skladu s 353. čl. ZPP je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.