Jedro

Prav ima pritožba, da je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu nepravilna in sama sebi v nasprotju. Skozi obrazložitev izpodbijane sodbe namreč tudi pritožbeno sodišče ni moglo prezreti, da je sodišče prve stopnje v točki 5 na eni strani ocenilo, da bi bilo glede na višino pokojnine obtoženčevo vzdrževanje bistveno ogroženo le, če bi mu naložilo v plačilo tudi sodno takso, ki pa je vendarle bistveno nižja od odmerjene izvedenine v znesku 2.006,29 EUR, a mu je slednjo naložilo v plačilo, brez premotritve obstoja realnih (z)možnosti obtoženega, da brez ogrozitve lastnega preživljanja prenese tolikšno stroškovno breme.

Sklicevanje prvostopnega sodišča na Zakon o brezplačni pravni pomoči je neustrezno. Temeljna pravna podlaga za odločitev o stroških kazenskega postopka je namreč ZKP, merilo za posamezno odločitev pa izid zadeve oziroma, kako je bilo o predmetu obtožbe odločeno.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se sodba spremeni v odločbi o stroških kazenskega postopka tako, da se obdolženi A. A. na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 45248/2019 z dne 14. 10. 2021 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve treh kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem in drugem odstavku 57. člena v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 58. člena KZ-1 je obtoženemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po četrtem odstavku 173. člena KZ-1 določilo za kaznivo dejanje iz 1. alineje izreka kazen deset mesecev zapora, za kaznivo dejanje iz 2. alineje izreka kazen deset mesecev zapora in za kaznivo dejanje iz 3. alineje izreka kazen šest mesecev zapora, nato pa mu je na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen dve leti zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi štirih let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da mora obtoženi povrniti stroške kazenskega postopka v višini 2.006,29 EUR, medtem ko je bil po četrtem odstavku istega zakonskega določila oproščen plačila sodne takse. Po tretjem odstavku 97. člena ZKP bremenijo stroški mladoletnim oškodovancem postavljenih pooblaščencev iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona, proračun. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je bil ml. oškodovanec B. B. z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo. Navedeno je v odločilnem povzeta vsebina izreka prej citirane sodbe sodišča prve stopnje.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in obdolženega oprosti tudi plačila stroškov za izvedence.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obdolženemu v izpodbijani sodbi naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 2.006,29 EUR, medtem ko ga je plačila sodne takse oprostilo. Sprejeto odločitev je utemeljilo predvsem v točki 5 izpodbijane sodbe.

5. Zagovornik takšno odločitev utemeljeno graja. Jedro pritožbene obrazložitve v zvezi s stroški kazenskega postopka je v navedbi, da sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo določil četrtega odstavka 95. člena ZKP. Pritožnik na preprost matematičen izračun predstavi nizko vsoto (417,00 EUR), s katero obtoženi razpolaga skozi posamezni mesec, ob tem pa na sodišče prve stopnje naslovi očitek, da je spregledalo zelo spremenjene pridobitne okoliščine, ki sedaj izključujejo opravljanje priložnostnih del in s tem tudi možnost dodatnega zaslužka obtoženega, ki ima za preživetje mesečno na voljo zgolj 200,00 EUR.

6. Prav ima pritožba, da je odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu nepravilna in sama sebi v nasprotju. Skozi obrazložitev izpodbijane sodbe namreč tudi pritožbeno sodišče ni moglo prezreti, da je sodišče prve stopnje v točki 5 na eni strani ocenilo, da bi bilo glede na višino pokojnine obtoženčevo vzdrževanje bistveno ogroženo le, če bi mu naložilo v plačilo tudi sodno takso, ki pa je vendarle bistveno nižja od odmerjene izvedenine v znesku 2.006,29 EUR, a mu je slednjo naložilo v plačilo, brez premotritve obstoja realnih (z)možnosti obtoženega, da brez ogrozitve lastnega preživljanja prenese tolikšno stroškovno breme.

7. Sklicevanje prvostopnega sodišča na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v 9. členu pokrivanje dodeljene brezplačne pravne pomoči izključuje z območja plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, je neustrezno. Temeljna pravna podlaga za odločitev o stroških kazenskega postopka je namreč ZKP, merilo za posamezno odločitev pa izid zadeve oziroma, kako je bilo o predmetu obtožbe odločeno. Jasno je, da je lahko posamezni procesni udeleženec dolžnosti vrnitve oziroma plačila stroškov oproščen, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji. Za obdolženega so ti v primeru obsodilne sodbe predpisani v četrtem odstavku 95. člena ZKP, pri čemer pa temeljno merilo ni vidik pravičnosti in ne okoliščine izvrševanja kaznivih dejanj, marveč sorazmerje med premoženjskim stanjem obtoženega in realnimi zmožnostmi vzdrževanja.

8. Odločitev o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka sme temeljiti le na okoliščinah, ki so podane ob izdaji odločbe o stroških in ne na nekih preteklih niti na prihodnjih okoliščinah. Po oceni pritožbenega sodišča zatorej aktualno premoženjsko stanje obtoženega, in sicer, ker je prejemnik nizke pokojnine ter brez nepremičnega in vrednejšega premičnega premoženja, navkljub obsodilni sodbi narekuje oprostitev stroškovnega bremena v izpodbijani višini.

9. Ker je zagovornik obdolženega s pritožbo uspel, je odločba o stroških pritožbenega postopka odpadla (drugi odstavek 98. člena ZKP).