Jedro

Sodišče je z verjetnostjo ugotovilo, da je tožnik po sklenitvi zakupne pogodbe še naprej obdeloval travnik na severnem delu parcele in zanj prejemal kmetijske subvencije, in sicer vse do postavitve električnega pastirja, s katerim mu je toženec preprečil dostop na severni del parcele. Glede na navedeno je zaključilo, da je tožnik z verjetnostjo izkazal, da se je zakupna pogodba nanašala le na vinograd, ne pa na preostali del parcele, ki ga je v posesti obdržal tožnik. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je z verjetnostjo izkazano, da je s preprečitvijo dostopa do tega dela parcele prišlo do protipravnega vznemirjanja tožnika v njegovi lastninski pravici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 3. 7. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo odstranitev električnega pastirja z lesenimi količki in žico v dolžini 19 m s pričetka travnika na severnem delu parcele 1724/5, k. o. X1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor toženca in sklep o začasni odredbi ohranilo v veljavi ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločeno s končno odločbo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga njegovo razveljavitev. Opozarja, da je predmet zakupne pogodbe parcela 1724/5 v celotni površini 4292 m2. Glede na navedeno jo ima zakupnik pravico uporabljati in izkoriščati, tožnik pa se je z zakupno pogodbo odpovedal slehernemu uveljavljanju upravičenj, zato mu sodišče sodnega varstva pred vznemirjanjem ne bi smelo priznati. Tudi če je nepremičnino uporabljal, gre za kršitev zakupne pogodbe. Obrazložitev sodišča ni jasna in ne ustreza standardu obrazloženosti. Ker pogoj verjetnosti terjatve ni izpolnjen, ostali pogoji za izdajo začasne odredbe niso bistveni.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena graja je usmerjena le zoper zaključek sodišča, da je izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in sicer obstoj verjetnosti terjatve. Pritožbeno sodišče se zato do vprašanja izpolnjenosti enega od alternativno določenih pogojev, potrebnih za izdajo začasne odredbe, ne opredeljuje.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov in neprerekanih dejstev ugotovilo, da je tožnik lastnik parcele 1724/5, na kateri se na severnem delu nahaja travnik, na južnem delu pa vinograd. Pravdni stranki sta 14. 7. 2020 sklenili zakupno pogodbo za osem parcel, med katerimi je tudi parcela 1724/5. Iz pogodbe izhaja, da je namen zakupne pogodbe obdelovanje na novo posajenega vinograda v skladu s pravili vinogradniške stroke in pobiranje vseh pridelanih plodov na tem vinogradu za namen predelave grozdja. S takšno vsebino, torej kot zakupna pravica uživanja trajnega nasada, je pravica toženca tudi zaznamovana v zemljiški knjigi. Sodišče je nadalje z verjetnostjo ugotovilo, da je tožnik po sklenitvi zakupne pogodbe še naprej obdeloval travnik na severnem delu parcele in zanj prejemal kmetijske subvencije, in sicer vse do postavitve električnega pastirja, s katerim mu je toženec preprečil dostop na severni del parcele. Glede na navedeno je zaključilo, da je tožnik z verjetnostjo izkazal, da se je zakupna pogodba nanašala le na vinograd, ne pa na preostali del parcele, ki ga je v posesti obdržal tožnik. S takšno presojo soglaša tudi pritožbeno sodišče. 7. Toženec utemeljeno opozarja, da je v zakupni pogodbi sporna parcela navedena s celotno kvadraturo. Vendar pri tem prezre odločilno dejstvo, da je predmet v naravi opisan in predstavlja na novo postavljen vinograd s posajenimi 5500 trtami. Ker je severni del parcele 1724/5 v naravi travnik, toženec pa po podpisu pogodbe na njem ni prevzel posesti, je tudi po oceni pritožbenega sodišča z verjetnostjo izkazano, da je s preprečitvijo dostopa do tega dela parcele prišlo do protipravnega vznemirjanja tožnika v njegovi lastninski pravici. Razlogi sodišča prve stopnje niso protislovni, temveč jasni in so pritožbeni očitki o neizpolnjevanju standarda obrazloženosti neutemeljeni. Kakšna je bila dejanska pogodbena volja strank pri oddaji zemljišča v zakup, bo pokazal nadaljnji dokazni postopek.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških postopka zavarovanja je tesno povezana z uspehom v glavni stvari, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Ker se vse v tem postopku omenjene nepremičnine nahajajo v k. o. X, bo sodišče v nadaljevanju navedbo katastrske občine izpustilo.