Jedro

S tem, ko sodišče prve stopnje najprej navede, da se dokaz, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji nahaja v priloženem spisu, ki ga sodišče na glavni obravnavi tudi vpogleda, v nadaljevanju pa navede, da se strinja z navedbami obrambe, da ugotovitve, razvidne iz tega dokaza še ne dokazujejo, da je obdolženec storil očitani dejanji, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. člena ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri med seboj v nasprotju, saj iz take obrazložitve dejansko sploh ni videti, kakšen pomen je sodišče določenemu dokazu, če ga enkrat kot takega upošteva, drugič pa mu dokazno vrednost odvzame, sploh dalo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A.A. se ugodi in izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z grajano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A.A. pod točko 1 spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. čl. KZ in pod točko 2 kaznivega dejanja goljufije po 3. v zvezi s 1. odst. 217. čl. KZ. Na podlagi določb 50. in 51. čl. KZ je sodišče obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v okviru te sankcije opominjevalne narave pa mu za kaznivo dejanje pod točko I. na podlagi 1. odst. 211. čl. KZ določilo kazen treh mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko II. na podlagi 3. odst. 217. čl. KZ kazen enega meseca in petnajstih dni zapora, nakar mu je na podlagi 2. tč. 2. odst. 47. čl. KZ izreklo enotno kazen štirih mesecev zapora, za katero je sklenilo, da ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Hkrati je sodišče obdolžencu na podlagi 3. odst. 66. čl. KZ naložilo obvezno zdravljenje narkomanije na prostosti, ki ga je obdolženec dolžan pričeti takoj, najkasneje pa v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, sicer se lahko začne postopek za preklic pogojne obsodbe. Oškodovani M.Ž. je sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek v znesku 49.000,00 SIT, ki ga je obdolženec dolžan plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe pod izvršbo. Po 4. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa je sodišče obdolženega A.A. oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP.

Zoper to sodbo se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožnikom v tistem delu, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Ta kršitev je absolutne narave in ima že sama po sebi za posledico razveljavitev napadene sodbe. Razlogi o odločilnih dejstvih, ki jih prvostopno sodišče navaja v utemeljitev svoje odločitve, so namreč v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje tako na 4. strani napadene sodbe izrecno navaja, da se dokaz, da je obe kaznivi dejanji na škodo M.Ž storil obdolženi A.A. nahaja v kazensko-preiskovalnem spisu Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. Kpr 304/98, misleč pri tem na strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnično preiskave Ministrstva za notranje zadeve z dne 2.11.1998, da je obdolženec izpolnil bančni ček last M.Ž.. V nadaljevanju pa sodišče prve stopnje v isti sapi navede, da se strinja z ugotovitvijo obrambe, da navedeno mnenje še ni dokaz, da je obdolženec izvršil tudi tatvino čeka in ostalih stvari. S tem, ko sodišče prve stopnje enkrat v ugotovitvi v strokovnem mnenju šteje kot dokaz, drugič pa tem ugotovitvam dokazno vrednost odvzame, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP, saj so razlogi o odločilnih dejstvih zaradi tega v precejšnji meri s seboj v nasprotju, ker iz njih ni razbrati, kakšen pomen je sodišče ugotovitvam Centra za kriminalistično tehnične preizkave Ministrstva za notranje zadeve sploh dalo.

Glede na navedeno je bilo tedaj pritožbi zagovornika obdolženega A.A. ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi 1. odst. 392. čl. ZKP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede na razlog razveljavitve se sodišče v same pomisleke glede ugotovljenega dejanskega stanja, kateremu zagovornik oporeka v svoji pritožbi, ni spuščalo, bo pa to v ponovljenem sojenju moralo storiti sodišče prve stopnje, ki bo moralo pri tem tudi oceniti, ali ni dejanski stan kaznivega dejanja pod točko II. obtožbe bliže kaznivemu dejanju tatvine, kakor pa goljufije po 3. v zvezi s 1. odst. 217. čl. KZ.

Obdolženčev zagovornik je s pritožbo uspel, zato izrek o stroških pritožbenega postopka na podlagi 2. odst. 98. čl. ZKP kot nepotreben odpade.