Jedro

Upravni organ je nepravilno razlagal tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj iz določbe izhaja, da je možno poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljati kot samostojni podjetnik, v delovnem razmerju in na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. Pri tem je pomembno, da oseba poklicne naloge dejansko opravlja in je osebno prisoten pri poklicnih nalogah, ki jih izvaja in poklicne naloge opravlja stalno in trajno.

V obravnavanem primeru, sta se tožnik in družba izrecno dogovorila, da se pogodba sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da bo pogodba prenehala, ko ena od strank pogodbo odpove in ne, ko bo tožnik opravil določen posel. To po mnenju sodišča jasno kaže trajnost in stalnost opravljanja poklicnih nalog.

Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 oziroma podjemna pogodba, ki jo je predložil tožnik, glede na vsebino predstavlja stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog po ZAID na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik (tretja alineja tretjega odstavka 5. člena ZAID).

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. 0210-0539/2021-2 z dne 17. 3. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je zavrnil zahtevo tožnika za prekinitev mirovanja v imeniku pooblaščenih inženirjev vloženo dne 19. 2. 2021.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ po pregledu priložene dokumentacije ugotovil, da želi tožnik opravljati delo pooblaščenega inženirja na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 5. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti1 (v nadaljevanju ZAID). V predmetni zadevi je tako prvostopenjski organ presojal ali Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020, ki jo je predlagatelj predložil, predstavlja drugo pravno razmerje, na podlagi katerega bo tožnik poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljal stalno in trajno. Iz predložene pogodbe izhaja, da se tožnik zavezuje, da bo za naročnika (A., d.o.o., kjer je tožnik družbenik) opravljal gradbeno-tehnično projektiranje objektov in sodeloval pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na tožnikovo strokovno področje, vsak dan od ponedeljka do petka, po potrebi tudi v soboto in nedeljo in med prazniki, v obsegu najmanj 40 ur tedensko. V pogodbi se tožnik tudi zavezuje, da bo delo opravil v skladu z navodili in zahtevami naročnika, delo bo opravljal osebno, skrbno in v roku, ki bo dogovorjen. Za opravljeno delo bo prejel mesečno izplačan znesek 200,00 EUR, za vse ostale pravice in dolžnosti pa se uporabijo določila podjemne pogodbe iz Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Prvostopenjski organ je pojasnil, da že definicija podjemne pogodbe ne daje podlage, da bi šlo v obravnavani zadevi za stalno in trajno opravljanje določenega dela. S podjemno pogodbo se zaveže podjemnik opraviti posel, naročnik pa se zaveže, da mu bo plačal, to pa ne pomeni opravljanje enakega dela za istega naročnika. Bistvo podjemne pogodbe je v izvedbi točno določenega posla, dodatno pa to utemeljujejo tudi določbe o odgovornosti za napake. Pravno razmerje pri podjemni pogodbi je časovno omejeno, kar pomeni, ko je dogovorjeni posel opravljen in plačilo izvedeno, potem podjemna pogodba preneha veljati po samem zakonu. Organ še opozori, da bi moral v primeru, da bi tožnik opravljal delo v obsegu najmanj 40 ur tedensko, skleniti pogodbo o zaposlitvi. Ker pojem stalnosti in trajnosti še ni natančno definiran, ni mogoče dokončno zaključiti, da je možno opravljanje poklicnih nalog le na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Lahko pa se uporabi razumevanje odvetniškega poklica, ki se opravlja dejansko in stalno in se enači samozaposlitev z zaposlitvijo. Če pooblaščeni inženir opravlja poklicne naloge kot fizična oseba v obliki samostojnega podjetnika, mora to dejavnost opravljati za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Ni jasno, zakaj ZAID razlikuje med pooblaščenimi inženirji, ki se odločijo opravljati poklicne naloge kot samostojni podjetniki, in tistimi, ki se odločijo naloge opravljati na podlagi drugega pravnega razmerja kot družbeniki v družbi. Ker iz določb ZAID ni mogoče razbrati razlikovanja, ga tudi organ ni dolžan izpeljati. Prvostopenjski organ razume določbo tretjega odstavka 5. člena ZAID tako, da je možno opravljati poklicne naloge pooblaščenega inženirja le na način, da jih opravlja polni delovni čas, krajši delovni čas, če na podlagi izjem iz Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), naj bo to v obliki delovnega razmerja, samostojnega podjetništva, ali na podlagi kakšnega drugega pravnega razmerja, ki zadosti pogoju stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog.

3.Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika in pojasnil, da se ne strinja z navedbami prvostopenjskega organa, da je zakonodajalec neutemeljeno drugo pravno razmerje razlikoval od delovnega razmerja in da takšnega razlikovanje iz zakona ni mogoče razbrati. Po njegovem mnenju je mogoče opravljanje poklicnih nalog na podlagi drugega pravnega razmerja iz tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID. Kljub temu pa se podjemna pogodba, ki jo je predložil tožnik, nanaša na zaključen posel, zato ne more predstavljati ustrezne pravne podlage, ki bi predstavljala stalnost in trajnost opravljanja poklicnih nalog. Ker se postopek vodi na podlagi vloge tožnika, mora z vlogo zatrjevati vsa dejstva, organ prve stopnje ga ni dolžan pozivati k dopolnitvi, razen če bi bila vloga nepopolna, kar pa ni bila. Z vsemi dejstvi in okoliščinami je bil tožnik seznanjen, saj je sam podal vlogo za prekinitev mirovanja, zato do kršitve pravice do izjave ni prišlo.

4.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik uveljavlja kršitev 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ga organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločitev. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, in sicer tretja alineja tretjega odstavka 5. člena ZAID. Tožnik meni, da je z družbo, katere družbenik je, sklenil ustrezno (podjemno) pogodbo, ki ustreza drugemu pravnemu razmerju iz tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID. Tožnik si ne zna predstavljati, katero drugo pravno razmerje bi bilo možno, kot podjemna pogodba, ki jo je predložil, tega ne zna pojasniti niti upravni organ. Ker je tožnik tudi družbenik družbe, bo ves časa obstoja družbe zavezan zanjo opravljati poslovne naloge. Z družbo ne more biti v delovnem razmerju, saj je že zaposlen pri drugem delodajalcu. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta odločila, da podjemna pogodba ne predstavlja trajnega in stalnega opravljanja poklicnih nalog, vendar pri tem nista upoštevala vsebine podjemne pogodbe, kjer sta se tožnik in družba A., d.o.o. dogovorila, da bo tožnik opravljal gradbeno-tehnično projektiranje objektov in sodeloval pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na tožnikovo strokovno področje. Delo bo opravljal vsak dan od ponedeljka do petka, po potrebi tudi sobote, nedelje in praznike, v obsegu najmanj 40 ur tedensko, v skladu z vsakokratnimi navodili in zahtevami družbe. Hkrati sta podrobneje opredelila tudi dogovorjena dela, ki jih bo tožnik opravljal osebno, skrbno in v dogovorjenih rokih, pogodba pa je bila sklenjena za nedoločen čas. Upravni organ ni presojal vsebino pogodbe, iz katere jasno izhaja, da bo poklicne naloge opravljal stalno in trajno. Razlaga zakona tako posega v svobodo dela iz 49. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), pa tudi v pravico tožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka je sodišču poslala upravi spis, odgovora na tožbo ni podala.

6.Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka

7.V obravnavanem primeru je sporno pravno vprašanje, ali je pogodba o delu, ki jo je predložil tožnik v okviru zahteve za prenehanje mirovanja statuta pooblaščenega inženirja, ustrezna pravna podlaga po tretji alineji tretjega odstavka 5. člena ZAID.

8.V 5. členu ZAID določa način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Tako je v prvem odstavku določeno, da pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno; v drugem odstavku, da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo; v tretjem odstavku pa, da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo stalno in trajno na enega ali več naslednjih načinov: - kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, - na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik.

9.Podjemna pogodba je urejena v XI. poglavju OZ, kjer 619. člen določa, da se podjemnik s podjemno pogodbo zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.

10.Sodišče sodi, da je upravni organ nepravilno razlagal tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID, saj iz določbe izhaja, da je možno poklicne naloge pooblaščenega inženirja opravljati kot samostojni podjetnik, v delovnem razmerju in na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. Pri tem je pomembno, da oseba poklicne naloge dejansko opravlja in je osebno prisoten pri poklicnih nalogah, ki jih izvaja in poklicne naloge opravlja stalno in trajno. Sodišče se bo osredotočilo le na pojem stalno in trajno, saj je razlaga tega med strankama sporna.

11.Sodna praksa je že večkrat pojasnila, katere oblike dela pod drugo pravno razmerje iz tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID ne sodijo (npr. začasno in občasno delo, kratkotrajno delo, opravljanje nalog dve uri tedensko, delo prokurista)2, saj naštete oblike dela niso ustrezale pojmu stalnosti in trajnosti.

12.V obravnavanem primeru je tožnik predložil pogodbo o delu (podjemno pogodbo). Pri presoji, ali gre za pogodbo, kjer bo tožnik delo opravljal stalno in trajno, je pomembna vsebina pogodbe. S priloženo pogodbo o delu z dne 1. 11. 2020, sta se tožnik in družba A., d.o.o. dogovorila, da bo tožnik za naročnika opravljal gradbeno-tehnično projektiranje objektov in sodeloval pri izdelavi prostorskih aktov v delu, ki se nanaša na podjemnikovo strokovno področje, vsak dan od ponedeljka do poteka, po potrebi tudi sobote, nedelje in praznike, v obsegu najmanj 40 ur tedensko. Tožnik bo opravljal delo v skladu z vsakokratnimi navodili in zahtevami naročnika. V nadaljevanju sta natančneje določila tudi obseg nalog, ki jih bo tožnik opravil osebno, skrbno in v dogovorjenih rokih. Iz pogodbe izrecno izhaja, da pogodbeni stranki sklepata pogodbo za nedoločen čas.

13.Napačno je stališče prvostopenjskega organa, da že definicija podjemne pogodbe po naravi pomeni, da gre za opravo točno določenega posla, po tem pa se pravno razmerje zaključi, kar pomeni, da je bistveni namen podjemne pogodbe izvedba posla, potem pa pogodba preneha veljati že po samem zakonu. Sodišče se s časovno omejenostjo podjemne pogodbe ne strinja, saj iz določb Obligacijskega zakonika, ki urejajo podjemno pogodbo, to ne izhaja. Tudi, če bi časovna omejenost pravnega razmerja bila v zakonu določena, se skladno z dispozitivno naravo zakonskih določb, stranke lahko dogovorijo drugače. V obravnavanem primeru, sta se tožnik in družba izrecno dogovorila, da se pogodba sklepa za nedoločen čas, kar pomeni, da bo pogodba prenehala, ko ena od strank pogodbo odpove in ne, ko bo tožnik opravil določen posel. To po mnenju sodišča jasno kaže trajnost in stalnost opravljanja poklicnih nalog. Tožnik bo poklicne naloge opravljal za naročnika (družbo), za različne projekte in stranke, vendar to po mnenju sodišča še vedno zadosti kriteriju stalnosti in trajnosti.

14.Sodišče za primerjavo še dodaja, da se tudi pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas lahko odpove s strani strank, pa kljub temu zadosti kriteriju stalnosti in trajnosti opravljanja poklicnih nalog. Prav tako v primeru delovnega razmerja, delavec opravlja delo za delodajalca, vendar za različne projekte in za različne stranke in toženka šteje to za stalno in trajno opravljanje dela.

15.V izpodbijani odločbi prvostopenjski organ trdi, da dogovor o obsegu opravljanju dela najmanj 40 ur tedensko, nasprotuje dogovoru pogodbenih strank o opravljanju dela v skladu z navodili in zahtevami naročnika, s čimer se sodišče ne more strinjati. Prav tako je napačno stališče organa, da v primeru, da bi tožnik res opravljal delo najmanj 40 ur tedenski, bi moral skleniti pogodbo o zaposlitvi. V pristojnosti prvostopenjskega organ ni, da bi presojal, ali je neko razmerje delovno razmerje. Prav tako obseg delovnega časa ni edini kriterij opredelitve delovnega razmerja. Tožnik je v tožbi pojasnil, da je zaposlen pri drugem delodajalcu, zato ne more skleniti še ene pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi predlagal sklenitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi obsega delovnega časa, sodišče sodi, da je glede na vsebino razmerja organ ocenil, da je predložena podjemna pogodba pravzaprav zelo podobna delovnemu razmerju. Iz tega sledi, da je predložena pogodba o delu zadosti kriteriju stalnosti in trajnosti opravljanja poklicnih nalog.

16.Že drugostopenjski organ je v odločbi opozoril na napačno stališče prvostopenjskega organa, po katerem je mogoče poklicne naloge po ZAID opravljati le v delovnem razmerju ali v obliki samostojnega podjetnika, saj je zakonodajalec predvidel tudi drugo pravno razmerje v primeru, da je oseba hkrati družbenik družbe, kjer opravlja poklicne naloge inženirja. Posledično izpodbijana odločba napačno navaja, da ni jasno, zakaj bi v ZAID obstajala razlika med pooblaščenimi inženirji, ki se odločijo za opravljanje poklicnih nalog kot samostojni podjetniki, in tistimi, ki se odločijo za drugo pravno razmerje kot družbeniki v družbi. Gre za dve različni možnosti pravnega urejanja, ki ju je zakonodajalec predvidel in ju je treba spoštovati. Sodišče pripominja, da ni naloga upravnega organa, da bi se spraševal in dvomil v zakonsko določbo, pač pa je njegova naloga, da zakonsko določbo uporabi pri svojem odločanju.

17.Glede na navedeno sodišče zaključuje, da tožena stranka v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta ni pravilno uporabila določb ZAID, ko je odločila, da tožnikova Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 oziroma podjemna pogodba ne ustreza zahtevam iz tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID oziroma ne predstavlja drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje inženirske dejavnosti. S tem je podan razlog za izpodbijanje odločbe iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.

18.Utemeljen je tudi tožbeni očitek kršitve 9. člena ZUP, saj tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o vsej dejstvih in okoliščinah pomembnih za sprejetje končne odločitve. Drugostopenjski organ je pri zavrnitvi tega pritožbenega očitka v zvezi s tem pojasnil, da se je postopek vodil na podlagi vloge tožnika, zato je dokazno breme na njegovi strani. Ker vloga ni bila nepopolna, organ ni imel dolžnosti pozvati na dopolnitev, z vsemi dejstvi in okoliščinami pa je tožnik že bil seznanjen. Sodišče se s tem stališčem ne strinja.

19.Tožnik je s predložitvijo Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 (podjemne pogodbe) implicitno zatrjeval, da izpolnjuje zakonske pogoje za poklicni naziv pooblaščenega inženirja, organ pa je na podlagi predloženega dokaza presodil drugače3. Tožnik v postopku na prvi stopnji ni bil seznanjen s stališčem organa glede dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev organa (s stališčem organa se je prvič seznanil v izpodbijani odločbi) in mu ni mogel obrazloženo nasprotovati. Zaradi navedenega neskladja bi morala biti tožniku pred odločitvijo v zadevi dana pravica do izjave. Iz tega sledi, da je prišlo do kršitve pravice do izjave iz 9. člena ZUP, ki je vplivala na zakonitost odločitve tožene stranke. S tem je organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. V tem delu sodišče ugotavlja obstoj bistvenih kršitev pravil postopka na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZUS-1, v skladu s katero se šteje za bistveno kršitev postopka vsaka absolutno bistvena kršitev postopka, če jo kot tako določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta.

20.Sodišče zaključuje, da Pogodba o delu z dne 1. 11. 2020 oziroma podjemna pogodba, ki jo je predložil tožnik, glede na vsebino predstavlja stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog po ZAID na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik (tretja alineja tretjega odstavka 5. člena ZAID).

21.Glede na povedano je sodišče tožbi tožnika ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena, vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

22.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti po prvem odstavku 64. člena ZUS-1, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

23.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila sicer rešena brez glavne obravnave, pri čemer je tožnik v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik, zato mu je sodišče v skladu z s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ). V presežku je prijavljene stroške tožnika, kot jih je prijavil njen pooblaščenec odvetnik, sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, Uradni list RS 61-2913/2017, stran 8217, 2.11.2017

2Glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 648/2020-14 z dne 22. 3. 2022, III 97/2020-17 z dne 21. 9. 2022, I U 678/2020-18 z dne 31. 5. 2022, I U 1274/2020-27 z dne 28. 12. 2022.

3Sodba Upravnega sodišča RS I U 640/2020-19 z dne 14. 4. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 237, 237/2, 237/2-3

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (2017) - ZAID - člen 5, 5/3, 5/3-3

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.