Jedro

Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba šteje za umaknjeno (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9414/2017 z dne 6. 2. 2017 v 1. in 3. točki izreka (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) in da se postopek ustavi (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper sklep se je laično pritožila tožeča stranka. Navedla je, da na prvi narok ni pristopila zaradi tega, ker ni prejela vabila. Navedla je, da je šlo za napako pri vročanju, saj se je v mesecu maju preselila na novo lokacijo T. ulica 1 B, L. kamor so preusmerili pošto. Na uraden naslov so postavili nabiralnik, ki je bil kasneje uničen. Predlaga nadaljevanje postopka. Prav tako meni, da je drugi odstavek 282. člena ZPP protiustaven, saj naj bi se ustavno sodišče v preteklosti že ukvarjalo s presojo podobnega določila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo višje sodišče zavrne. Priglasila je stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na tretjem odstavku 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.

5. V tej zadevi se je postopek začel 6. 2. 2017, torej v času, ko še ni bil v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ZPP-E, Ur. list RS, št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017, ki se je začel uporabljati 14. 9. 2017 in je v skladu s prvim odstavkom 125. člena prehodnih in končnih določb ZPP-E vodilo postopek po določbah do novele ZZP-E veljavnega zakona. Sodišče prve stopnje je postopek zaključilo v času, ko je že pričel veljati novi zakon, zato je v skladu z določbo prehodnih in končnih določb tretjega odstavka 125. člena ZPP-E, višje sodišče nadaljevalo postopek po določbah tega zakona, saj je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po začetku uporabe tega zakona. Določba tretjega odstavka 282. člena ZPP, ki je veljal v času vložitve tožbe in torej za postopek na prvi stopnji, je določal, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka v skladu s prvim odstavkom 125. člen ZPP-E, ki mu nalaga uporabo zakona, ki je veljal v času začetka postopka na prvi stopnji. Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno presojalo pravilnost postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje pravila zakona, ki je veljal pred začetkom uporabe ZPP-E. 6. Sodišče prve stopnje je vabilo na narok toženo in tožečo stranko na naslove, ki so bili navedeni v sodnem registru. Tožeča stranka je kot svoj naslov navedla V. cesta 58, L., vendar se je vabilo vrnilo z oznako, „nima hišnega predalčnika“. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbo v Poslovnem registru Slovenije in ugotovilo, da ima tožeča stranka sedež na V. 58, L., kamor je pravilno vročalo vabilo na narok.

7. Določbe, ki urejajo vročanje po noveli ZPP-E, so se uporabljale že v času postopka na prvi stopnji (drugi odstavek 125. člena prehodnih in končnih določb ZPP-E), vendar enako kot pred novelo ZPP-E določajo, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP). Tožeča stranka je tudi v času odločanja pritožbenega sodišča (izpisek iz poslovnega registra z dne 19. 2. 2018) imela sedež na V. cesti 58, L. Tako je mogoče ugotoviti, da je bila vročitev vabila na narok sodišča prve stopnje pravilna. Ni mogoče slediti pritožbi tožeče stranke, ki navaja, da je bila vročitev nepravilna, saj je spremenila sedež in da je o tem obvestila pošto, saj jo je preusmerila.

8. Pritožbeno sodišče, kot že navedeno, zaključuje, da je bilo vabilo sodišča prve stopnje pravilno vročano, da nobena od strank ni pristopila na narok, zato je pravilno odločilo, da se šteje tožba za umaknjeno in ustavilo postopek. Ustavno sodišče se je sicer res v že ukvarjalo z določbo tretjega odstavka 282. člena ZPP, vendar zanjo ni ugotovilo protiustavnosti.1

9. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Zavrnilo pa je tudi predlog tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, saj odgovor ni prispeval k odločitvi sodišča (155. člen ZPP).

1 Sklep Ustavnega sodišča RS: U-I-7/11, U-I-8/11, U-I-9/11, U-I-10/11, Up-30/11.