Jedro

Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen 12.000,00 EUR za primer, da v roku 15 dni od vročitve sklepa ne bo posredoval pisna pojasnila in omogočil vpogleda v dokumentacijo, kot izhaja iz prve točke izreka o dovolitvi izvršbe z dne 20. 1. 2017 (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v roku 15 dni od vročitve sklepa plačati denarno kazen 10.000,00 EUR na račun sodišča, sicer jo bo izterjalo po uradni dolžnosti (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 20. 1. 2017 dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve in uveljavitve nedenarne terjatve - posredovati pisna pojasnila ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, kot izhaja iz izvršilnega naslova - sklepa Okrožnega sodišča v Celju Ng 8/2016 z dne 7. 12. 2016. Sklep o dovolitvi izvršbe je postal pravnomočen 31. 5. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju. Dolžnik je vložil še ugovor po izteku roka z dopolnitvami, katerega je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 31. 1. 2018. Sklep o ugovoru po izteku roka je postal pravnomočen 14. 2. 2018. Hkrati z dovolitvijo izvršbe je sodišče izreklo dolžniku denarno kazen 10.000,00 EUR za primer, da nedenarne terjatve ne bo izpolnil. Upnik je po pozivu sodišča z vlogo z dne 23. 2. 2018 obvestil sodišče, da dolžnik še vedno ni izpolnil nedenarne terjatve.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga dolžnik (ugovor in) pritožbo po poobaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da za izrek denarne kazni niso izpolnjeni pogoji. Dolžniku doslej še ni bila izrečena denarna kazen. Res je upnik s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova predlagal tudi izrek denarne kazni. Sodišče je s sklepom o izvršbi zgolj dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo izvršilne stroške, ni pa izreklo denarne kazni. Denarna kazen se po upnikovem predlogu v skladu s 33. členom ZIZ izreče s sklepom. Sodišče bi moralo, kolikor bi sledilo upnikovemu predlogu za izrek denarne kazni, v sklepu o izvršbi navesti, da se predlogu upnika ugodi. Izrek denarne kazni je samostojna odločitev, ki mora imeti dejansko podlago v navedbi pogojev za upravičenost, da je o denarni kazni mogoče odločiti. Sodišče je izdalo sklep brez da bi dolžniku predhodno vročilo vlogo upnika ter omogočilo, da se o njej izreče. Ne gre spregledati, da upnik v vlogi - poročilu podaja nove navedbe, do katerih se dolžnik ni uspel izreči, pri čemer gre za bistvena sicer neresnična zatrjevanja. Za izdajo sklepa niso podani dejanski pogoji. Upnik je opravil vpogled v poslovne knjige dolžnika - slednje priznava v priloženem poročilu, prav tako je razvidno iz v spis predloženih zapisnikov o opravljenih vpogledih. Glede na obseg opravljenega vpogleda je ugotoviti, da je dolžnik v celoti realiziral obveznost. Kolikor sodišče temu ne bi sledilo, je podredno ugotoviti, da je sklep o izvršbi realiziran v pretežnem delu. Upniku niso bile predložene pogodbe o zaposlitvi vsled varovanja osebnih podatkov, pri čemer je prejel pojasnilo o novih delavcih in vpogledal v bančne izpiske glede plačil delavcem. Prav tako mu niso bile izročene kopije računov, ki bi jih lahko kopiral sam, vendar je listine vpogledal in si izpisal podatke, ki so ga zanimali. Upoštevajoč, da je sklep o izvršbi realizran skoraj v celoti, pri čemer odgovornosti glede nerealiziranega dela ni moč pripisati dolžniku, je previsoka denarna kazen, določena z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi moralo ob pravilni presoji dejanskega stanja in okoliščin zadeve ustaviti postopek oziroma podredno izreči denarno kazen v bistveno manjšem znesku.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da podaja dolžnik v pritožbi enake navedbe kot v ugovoru po izteku roka. Sodišče je ugotovilo, da dolžnik ni v celoti izpolnil obveznosti, zato je s sklepom z dne 31. 1. 2018, ki je postal pravnomočen 14. 2. 2018, zavrnilo ugovor. Dolžniku je bilo s sklepom o izvršbi naloženo, da v roku 8 dni od prejema sklepa izpolni obveznost, določeno v prvi točki izreka. Dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti v določenem 8 dnevnem roku. Do delne izpolnitve ni prišlo do 20. 3. 2017, ko je upniku predložil zgolj skopa pisna pojasnila brez obljubljene dokumentacije. Svoje obveznosti niti do sedaj ni izpolnil v celoti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je dolžan po izvršilnem naslovu - pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju Ng 8/2016 z dne 7. 12. 2016 v roku 8 dni od izdaje sklepa pisno pojasniti upniku določene zadeve v zvezi s poslovanjem dolžnika in mu omogočiti vpogled v določeno poslovno dokumentacijo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je za to nedenarno terjatev dovolilo predlagano izvršbo s sklepom o izvršbi z dne 20. 1. 2017 z naložitvijo dolžniku, da v roku 8 dni od prejema sklepa izpolni obveznost ter zagrozilo z denarno kaznijo 10.000,00 EUR za primer neravnanja po sklepu o izvršbi. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen potem, ko je dolžnik najprej vložil ugovor in predlog za odlog izvršbe ter nato pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora in predloga za odlog izvršbe z dne 3. 3. 2017. Pritožbo je zavrnilo Višje sodišče v Celju s sklepom I Ip 128/2017 z dne 31. 5. 2017 in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 3. 2017. Sklep sodišča druge stopnje je bil vročen dolžniku po pooblaščencu 30. 6. 2017, kar dokazuje elektronska vročilnica v spisu. Vendar tudi v roku 8 dni po vročitvi sklepa Višjega sodišča v Celju ni izpolnil obveznosti iz izvršilnega naslova. Da je temu tako, izhaja iz pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje z dne 31. 1. 2018, s katerim je zavrnilo ugovor dolžnika po izteku roka z dne 1. 3. 2017, dopolnjen 17. 3. 2017 in 5. 9. 2017. Bistvo upnikove vloge z dne 23. 3. 2018, ki jo je v izpodbijanem sklepu omenilo sodišče prve stopnje, je bilo le v urgenci (tako je naslovljena) za izrek denarne kazni zaradi neizpolnitve obveznosti. Vsebinske pogoje za naložitev plačila in izrek nove višje denarni kazni s sedaj izpodbijanim sklepom je ugotovilo sodišče prve stopnje že v sklepu o zavrnitvi ugovora po izteku roka. Zato upnikova vloga za dne 23. 2. 2018 ni bila odločilna za odločitev sodišča prve stopnje, ni je rabilo vročati dolžniku v izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa in ne drži očitek kršitve pravice do kontradiktornosti.

6. Dolžnik neutemeljeno navaja, da mu denarna kazen še ni bila izrečena, da je sodišče s sklepom o izvršbi zgolj dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 20. 1. 2017 ni zgolj dovolilo predlagane izvršbe, temveč je v njem prepisalo dolžna ravnanja dolžnika v prvi točki izreka in zagroženo denarno kazen v drugi točki izreka. V četrti točki izreka je celo zavrnilo v presežku predlog upnika za izrek denarne kazni do predlaganih 50.000,00 EUR. Prav tako se dolžnik neutemeljeno sklicuje na 33. člen ZIZ in na en judikat Višjega sodišča v Mariboru, saj mu sodišče prve stopnje ni izreklo denarne kazni v skladu s 33. členom ZIZ, temveč 226. členom ZIZ, kajti predstavlja sredstvo izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve.

7. Dolžnik v zaključku pritožbe priznava, da sklep o izvršbi ni bil realiziran v celoti, temveč v pretežnem delu oz. skoraj v celoti. Sklicuje se na razloge za nemožnost predložitve pogodb o zaposlitvi, vendar je na to trditev in druge že odgovorilo sodišče prve stopnje v sklepu o ugovoru po izteku roka. Neutemeljeno navaja, da je zaradi pretežno realiziranega sklepa previsoka denarna kazen in da jo je bilo potrebno izreči v bistveno manjšem znesku. V skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZIZ sodišče v primeru, če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ker dolžnik še vedno ni izpolnil obveznosti, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zvišalo zagroženo denarno kazen iz prvotnih 10.000,00 na 12.000,00 EUR, kar je še vedno upoštevaje pomen dejanja ter druge okoliščine primera v skladu s šestim odstavkom 226. člena ZIZ.

8. Ostale pritožbene navedbe glede neizpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, konkretno izdaje računov in izdelave kopij, predložitve pogodb o odtujitvi ali obremenitvi premoženja ter ali predstavlja tudi ugovor je stvar postopka pred sodiščem prve stopnje.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

11. Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, kjer ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.