Jedro

za odločanje v upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka od vložitve tožbe do odločitve sodišča, izkazovati pravni interes. Tako mora izkazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 52. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02) in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote A, št. ... z dne ..... Pri organu prve stopnje je tožnik podal zahtevo za spremembo že vpisanega podatka o očetovstvu pri vpisu rojstva ml. BB, rojene ... v A. V zahtevi je navedel, da želi, da se že vpisani podatek o očetovstvu ml. BB spremeni tako, da se v rubriki "podatki o očetu" črta CC, ki je bivši mož otrokove matere, kot očeta pa se vpiše njega, ki je v soglasju z otrokovo materjo DD, pri Centru za socialno delo v A, dne 20.3.2002 podal izjavo o priznanju očetovstva. Organ prve stopnje je zavrnil spremembo že vpisanega podatka, ker na podlagi priznanja očetovstva v soglasju z materjo otroka, se sprememba že vpisanega podatka o očetovstvu otroka ne more vpisati, dokler stranke v sodnem postopku ne uredijo izpodbijanja očetovstva CC. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZZZDR) v 86. členu določa, da za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja mož otrokove žene. Na podlagi te določbe je organ prve stopnje dolžan v rojstni matični knjigi, pri vpisu rojstva otroka, v rubriko "otrokov oče", vpisati osebno ime zakonca matere, ki je otroka rodila, oziroma osebno ime bivšega zakonca, s katerim je razvezana, če od datuma pravnomočnosti razveze njune zakonske zveze še ni preteklo tristo dni.

V izpodbijani odločbi tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje ugotovil pravilno dejansko stanje in uporabil pravilno materialno podlago in pri tem še navaja, da je sicer res, da je tožnik po rojstvu otroka, v soglasju z otrokovo materjo, pri Centru za socialno delo A podal veljavno priznanje očetovstva, vendar pa vse dotlej, dokler ne bo izpodbito očetovstvo CC, ki se po zakonu šteje za očeta ml. BB, podatka o očetovstvu v rojstni matični knjigi ni možno spreminjati. Podano izjavo o priznanju očetovstva z dne 20.3.2002 bo mogoče upoštevati, ko bo pravnomočno izpodbito očetovstvo tistega, ki se po zakonu šteje za otrokovega očeta. Šele potem bo mogoče že vpisani podatek spremeniti in na podlagi podane izjave o priznanju očetovstva kot očeta vpisati tožnika.

V tožbi, ki je enaka pritožbi, tožnik navaja, da je tožena stranka kršila pravila upravnega postopka in napačno uporabila materialno pravo. Navaja, da se mu je dne ... rodila hčerka BB, njena mati DD pa je bila v trenutku njenega rojstva že od .... razvezana s svojim bivšim možem BB. Nato je dne 20.3.2002 pred Centrom za socialno delo A, v soglasju z materjo otroka, podal izjavo, da je otrokov oče. Dne 27.3.2002 je organ prve stopnje izdal izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenko, v katerem je bil kot oče določen tožnik. Dne 29.3.2002 pa je organ prve stopnje v dopisu BB, obrazložil, da je pri izdaji izpiska iz rojstne matične knjige prišlo do napake pri očetovstvu novorojenke. Ugotovili so, da še ni poteklo tristo dni po prenehanju zakonske zveze med materjo novorojenke in bivšim možem BB, zato na podlagi 86. člena ZZZDR, velja za očeta novorojenke, bivši mož otrokove matere. Meni, da je s pripoznanjem očetovstva, izpodbil pravno domnevo iz 86. člena ZZZDR in da je napotitev na pravdo o izpodbijanju očetovstva nepotrebna. Pravda je kontradiktorni postopek, kjer imajo nasprotne stranke različne (nasprotne) interese. V konkretnem primeru pa nasprotnih interesov oziroma spornega razmerja med strankama sploh ni bilo. Vsi so zainteresirani, da se ugotovi očetovstva tistega, ki sam prizna, da je oče. Domnevni oče je celo še bolj zainteresiran za nesporno in takojšnjo rešitev predmetnega problema, ker mu ni potrebno plačevati preživnine za otroka, ki ni njegov. Člen 87. ZZZDR določa, kako ravnati v situaciji, v kateri se je znašel tožnik in tožnik v celoti izpolnjuje pogoje iz tega člena. Organ prve stopnje bi pravilno postopal, če bi se 86. člen ZZZDR glasil takole: "Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po prenehanju zakonske zveze, velja tisti, ki otroka prizna za svojega in čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Enako velja tudi za določila 90. in 91. člena ZZZDR. Zato je zakonodajalec predvidel dva načina ugotovitve očetovstva otrok, ki niso rojeni v zakonski zvezi (novorojenka tožnika ni bila rojena v zakonski zvezi) in sicer priznanje pred Centrom za socialno delo v primeru nespornega očetovstva in sodba o izpodbijanju (ter tudi o priznanju) očetovstva v primeru spornega očetovstva. Vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva zoper bivšega moža matere otroka (rojenega v tristo dneh po prenehanju zakonske zveze) v primeru, ko je dejanski oče priznal očetovstvo pred Centrom za socialno delo v soglasju z materjo je nepotrebno tudi zaradi tega, ker se zakonska zveza dejansko konča z vložitvijo tožbe za razvezo zakonske zveze, kajti na pravnomočnost razvezne sodbe predvsem vpliva čas, ki je potreben za sodni postopek (odgovor na tožbo, poravnalni poskus pri Centru za socialno delo, težave pri vročanju sodnih spisov, sodni zaostanki, ...) in domneva, da imata bivša zakonca spolne odnose vse do dneva pravnomočnosti sodbe o razvezi zakonske zveze, nikoli ne vzdrži. Prav tako je dejanski oče običajno prikrajšan za pravico do koriščenja očetovskega oziroma porodniškega dopusta, saj se običajno porodniški dopust konča prej, predno dejanski oče izposluje pravnomočno sodbo o izpodbijanju očetovstva. Dejanski oče ni dolžan preživljati svojega otroka, vse do pravnomočnosti sodbe o izpodbijanju očetovstva, mati pa od njega ne more zahtevati npr. niti zamudnih obresti za že zapadle preživnine, saj do pravnomočnosti sodbe o izpodbijanju očetovstva, dejanski oče s plačilom preživnine sploh ne more biti v zamudi. V času, med rojstvom otroka in pravnomočnostjo sodbe o izpodbijanju očetovstva, lahko pride do problema socialnega zavarovanja otroka, če je npr. mati nezaposlena, domnevni oče pa otroka noče prijaviti v socialno zavarovanje. In prav tu se je pri tožnikovi novorojenki zataknilo, saj je bil otrok skoraj dva meseca brez ustreznega socialnega, predvsem zdravstvenega zavarovanja. Opisana sporna uporaba prava postavlja v neenakopraven položaj izvenzakonskega očeta z domnevnim očetom po 86. členu ZZZDR, zato bi morali organi prve stopnje v takšnem primeru uporabiti vsaj splošna načela enakosti pred zakonom, v kolikor si napačno razlagajo določbe 86. in 87. člena ZZZDR. Prav tako je takšno ravnanje v nasprotju z določbami 4. in 6. člena splošnih določb - načel ZZZDR, saj je bila novorojenka dva meseca brez zdravstvenega zavarovanja, čeprav je primarni namen zakona varstvo otrok. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se tožbi ugodi, in se odpravita tako odločba organa prve stopnje kot odločba tožene stranke ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja navedbe iz izpodbijane odločbe in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem sporu.

Na podlagi podatkov, ki si jih je sodišče pridobilo na Upravni enoti A, je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik dne 1.10.2002 vpisan v rojstno matično knjigo kot oče ml. BB, in sicer na podlagi pravnomočne sodne odločbe z dne 9.9.2002. Tožniku je bil po njegovem pooblaščencu dne 4.11.2004 posredovan dopis, katerega je pooblaščenec prejel 5.11.2004, v katerem je bilo določeno, da v roku 8 dni odgovori ali še vztraja pri tožbi oziroma če vztraja pri tožbi, da pojasni pravni interes za izpodbijanje upravnega akta. Tožnik v roku, ki mu je bil določen ni odgovoril na dopis.

K 1. točki izreka: Tožbo je bilo potrebno zavreči. Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka od vložitve tožbe do odločitve sodišča, izkazovati pravni interes. Tako mora izkazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. Ob vložitvi tožbe dne 18.9.2002, ki jo je sodišče prejelo 19.9.2002, je tožnik tak pravni interes izkazoval, po vložitvi tožbe in v času odločanja pa so se dejansko okoliščine spremenile, saj je bil tožnik dne 1.10.2002 vpisan v rojstno matično knjigo kot oče ml. BB, in sicer na podlagi sodne odločbe Okrožnega sodišča v E, ki je postala pravnomočna dne 9.9.2002. Ker je tožnik v rojstno matično knjigo vpisan kot oče ml. BB, po presoji sodišča tožnik ne izkazuje več pravnega interesa v tem upravnem sporu, v katerem je tožnik zahteval, da se ga vpiše kot očeta ml. BB. Dejanskega interesa v upravnem sporu samostojno ni mogoče uveljavljati, saj je podlaga za odločanje izkazan pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS št. 50/97, 65/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS), zavrglo.

K 2. točki izreka: Ker tožnik ni izkazal pravnega interesa, je sodišče tožnikovo tožbo zavrglo, zato je na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS zavrnilo tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Tudi če sodišče ne bi tožbe zavrglo, bi odločalo le o zakonitosti upravnega akta in kadar sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.