Jedro

Ker je bila tožba vložena po izteku zakonskega roka, jo je potrebno zavreči. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščenki. V pritožbi navaja, da je pravočasno vložil tožbo, vendar na nepristojno sodišče. Na pristojno sodišče pa je tožba prispela po poteku 30 dnevnega roka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj je bila tožba iz očitne pomote vložena na nepristojno sodišče. Tožba je bila namreč izdelana na prehodni računalniški datoteki, ki je imela v glavi naslovnika „Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana“. Pooblaščenka je na taki datoteki sestavila predmetno tožbo in jo vložila v kuverto in pomotoma poslala na sodišče, ki je bilo v glavi navedeno kot naslovnik. Ne gre prezreti dejstva, da je bila tožba že poslana v odgovor toženi stranki, ki je predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje, kar pomeni, da je sedaj tudi že podana litispedenca. Izpodbijani sklep je namreč sodišče izdalo šele po prejemu odgovora na tožbo. Ker je pooblaščenka očitno napačno navedla naslovnika iz že navedenih razlogov, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da bo sodišče lahko nadaljevalo postopek.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka pritožbo v celoti kot neutemeljeno zavrača. Tožnik je bil z odločbo tožene stranke z dne 23. 7. 2013 poučen o tem, da se tožba zoper navedeno odločbo vloži v roku 30 dni pri Delovnem in socialnem sodišču. Po mnenju tožene stranke očitna pomota po osmem odstavku 112. člena ZPP ni izkazana, saj je bil naslovnik napačno naveden tako na tožbi kot na ovojnici, kar kaže na nezadostno skrbnost pri vložitvi tožbe. Glede obstoja procesnih predpostavk (pravočasnost tožbe) pa tožena stranka navaja, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj procesnih predpostavk. S tem v zvezi ne vzdržijo tožnikove navedbe, da je bila tožba že poslana v odgovor toženi stranki in da je sodišče izpodbijani sklep izdalo šele po prejemu odgovora na tožbo. Če sodišče tožbe ne zavrže jo lahko namreč namesto njega zavrže tudi še pritožbeno sodišče (Jan Zobec, Komentar Zakona o pravdnem postopku, stran 442 in 443). Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev o zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, niti ni kršilo določbe osmega odstavka 112. člena ZPP kot to v pritožbi uveljavlja tožnik.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik vložil tožbo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 7. 2013. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 30. 7. 2013, kar je razvidno iz povratnice v spisu in kar očitno med strankama tudi ni sporno. Da je tožnik odločbo prejel 30. 7. 2013 izhaja tudi iz navedb v tožbi. Tožnikova pooblaščenka je tožbo zoper prej citirano odločbo naslovila na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana in jo temu sodišču tudi priporočeno posredovala dne 28. 8. 2013, kar pomeni, da je bila tožba navedenega dne vložena pri Upravnem sodišču RS. Upravno sodišče RS je s sklepom I U 1369/2013-2 z dne 4. 9. 2013 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Omenjeno sodišče je spis s celotno dokumentacijo prejelo dne 7. 10. 2013, kar je razvidno iz dohodnega žiga na list. št. 9 sodnega spisa. To pa pomeni, da je bila tožba na pristojno sodišče vložena že po izteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. V primeru 30 dnevnega roka gre za prekluzivni rok, v katerem je potrebno vložiti tožbo. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v prvem odstavku 72. člena namreč določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP, kot prepozno vloženo, zavrglo.

Glede sklicevanja pooblaščenke tožnika na pomoto, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZPP v osmem odstavku 112. člena določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali očitni pomoti vložnika. Ker je tožnik imel pooblaščenko je torej zgolj odprto vprašanje, ali gre za očitno pomoto vložnika. Upoštevaje, da je bil tožniku dan pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Tudi če je imela pooblaščenka na datoteki napisan napačen naslov sodišča, to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, saj mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo. Tudi iz številnih judikatov tako pritožbenega kot Vrhovnega sodišča RS izhaja, da ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga po odvetniku vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena (kot na primer sklep II Ips 1222/2008 z dne 12. 7. 2012). Vrhovno sodišče je namreč v navedenem sklepu navajalo, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Na odločitev v zadevi tudi nima nobenega vpliva, da je sodišče sklep o zavrženju tožbe izdalo že po tem, ko je od tožene stranke pridobilo odgovor na tožbo. Sodišče mora na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka in ne le v fazi predhodnega preizkusa tožbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.