Jedro

Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno, kot to določa 55. člen Ustave RS. To pravico tožnice je treba v postopku znižanja preživnine upoštevati v povezavi s pravicami in dolžnostmi staršev iz 54. člen Ustave RS, ki imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že sedaj je torej mogoče napovedati, da zgolj rojstvo otroka po določitvi preživninske obveznosti tožnice, ne daje pravne podlage za določitev (znižane) simbolne preživnine v višini 10,00 EUR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se zniža njena preživninska obveznost, kot je bila določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 148/2011-IV z dne 12. 9. 2011, ki je bila zvišana z obvestili o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo ...(1), tako da je od 18. 11. 2015(2), dalje tožnica dolžna plačevati za mld. A. A. in mld. B. B. mesečno preživnino v višini 10,00 EUR za vsakega. Prvo sodišče je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(3) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se finančno stanje tožnice od sklenitve poravnave 12. 9. 2011 ni poslabšalo. Tožnica je ob določitvi preživnine prejemala mesečno plačo v višini 498,18 EUR, sedaj pa je njena plača 529,00 EUR, kar pomeni, da se je njena plača znižala ob upoštevanju cen življenjskih potrebščin glede na leto 2011 v primerjavi z letom 2016. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker rojstva tožničinega otroka C. C. po sklenitvi poravnave ni štelo kot spremenjeno okoliščino. Tožnica je na naroku 2. 6. 2016 še navajala, da je znova noseča, da otrok (C. C.) živi pri njej, z očetom pa preživlja vsak drug vikend, njegov oče pa ne plačuje preživnine. Iz teh navedb izhaja, da tožnica preživlja otroka, splošno znano dejstvo pa je, kakšne so preživninske potrebe otroka. S tem, ko je ostala preživninska obveznost tožnice do tožencev nespremenjena, je ogroženo preživljanje njenega tretjega otroka C. C. Tožnica pričakuje še enega otroka, je v stanju nosečnosti, kar predstavlja spremenjeno okoliščino, ker so potrebni dodatni stroški v zvezi z njeno prehrano in obleko. Zaradi nosečnosti tožnica ne more opravljati dodatnega dela, da bi dobila dodatna finančna sredstva. Finančne zmožnosti zakonitega zastopnika tožencev(4) so bistveno boljše. Zmotne so ugotovitve sodišča glede premoženjskih razmer zakonitega zastopnika, ko ugotavlja, da ima zakoniti zastopnik status kmeta in da ima kmetijsko dejavnost subvencionirano in če ne bi prejel subvencij, bi kmetijsko dejavnost opravljal z izgubo. Zakoniti zastopnik ima sto glav živine, preživlja se tudi s prodajo mesa, prejema subvencije iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v višini 25.000,00 EUR letno, kar kaže, da zakoniti zastopnik uspešno opravlja kmetijsko dejavnost, zato ima večje preživninske zmožnosti kot toženka. Zakoniti zastopnik je izpovedal, da je direktor in solastnik družbe H. d.o.o., ki se ukvarja z gostinstvom. V najemu ima brunarico na ... , ki nudi prenočišča, ukvarja se s turizmom, v najemu ima še gostinski lokal v ..., česar ni imel v času določitve preživnine. Zakoniti zastopnik odplačuje hipotekarno posojilo v višini 600.000,00 EUR, mesečna obroka pa sta 1.700,00 EUR in 1.500,00 EUR, s tem, da prvega plačuje iz družbe, drugega pa iz kmetije. Članek v časopisu ... z dne 16. 7. 2015 potrjuje, da ima zakoniti zastopnik dobre premoženjske razmere.

3. Zakoniti zastopnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena ZPP in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena ZPP. Tožnica v pritožbi navaja nova dejstva, s tem, ko zatrjuje, da je zakoniti zastopnik direktor in solastnik družbe H. d.o.o., ki se ukvarja s turizmom in gostinstvom, ki ima v najemu brunarico na ... in gostinski lokal v ... Tožnica še zatrjuje, da zakoniti zastopnik sam oziroma preko svoje družbe odplačuje hipotekarni kredit v višini 600.000,00 EUR. Ker gre za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na zakonitost in pravilnost končne odločitve in ker tožnica lahko navaja nova dejstva in dokaze na podlagi 414. člena ZPP, je pritožbeno sodišče sodbo moralo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. V novem sojenju mora sodišče prve stopnje upoštevati sodno prakso, ki pri spremembi preživnine poudarja „dvofaznost“ postopka: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilnih dejanskih okoliščin (potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekujejo spremembo višine preživnine po 132. členu ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ob ugotovljenih in spremenjenih okoliščinah je torej treba znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami(5). Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve sodbe pravilno navedlo, da je najprej treba ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine bistveno spremenile, šele nato pa se lahko preživnina odmeri na novo. Temu stališču sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve sodbe (nepravilno) ne sledi. Sodišče prve stopnje namreč v obrazložitvi sodbe ugotavlja, da ni prišlo do spremenjenih okoliščin, v nadaljevanju obrazložitve pa se opredeli (le) do nekaterih dejavnosti zakonitega zastopnika, s katerimi ustvarja dohodek(6) in do nekaterih povečanih potreb tožnice in drugotoženca ter na koncu zaključi, da sicer obstajajo spremenjene razmere, ki pa so uravnotežene(7). Nobenega dvoma ni, da rojstvo otroka in nosečnost predstavljata spremenjeni okoliščini, tožnica pa v pritožbi še navaja, da so se tudi na strani zakonitega zastopnika povečale premoženjske zmožnosti. Vse te spremenjene okoliščine pa so (lahko) bistvene in (lahko) vplivajo na znižanje preživnine, s tem, da je treba upoštevati tudi spremenjene okoliščine na strani tožencev.

7. Pritožbeno sodišče že v navedeni fazi postopka pojasnjuje, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, kot to določa 55. člen Ustave RS. To pravico tožnice je treba v postopku znižanja preživnine upoštevati v povezavi s pravicami in dolžnostmi staršev iz 54. člena Ustave RS, ki imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že sedaj je torej mogoče napovedati, da zgolj rojstvo otroka po določitvi preživninske obveznosti tožnice ne daje pravne podlage za določitev (znižane) simbolne preživnine v višini 10,00 EUR.

8. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz dosedanje obrazložitve.

9. Odločitev o pritožbenih stroških tožnice se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V času odločanja sodišča prve stopnje je bila tožnica dolžna plačevati mesečno preživnino za prvotoženko 100,00 EUR in za drugotoženca 123,52 EUR.

Op. št. (2): V izreku sodbe je zmotno zapisan datum 18. 22. 2015. Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (4): V nadaljevanju zakoniti zastopnik.

Op. št. (5): Glej sodbo VSRS II Ips 33/2015 tč. 10. Op. št. (6): V zvezi z izvajanjem kmetijske dejavnosti. Sodišče prve stopnje pa ni upoštevalo vloge tožnice z dne 26. 9. 2016, v kateri je zahtevala, da se ugotovijo in naredijo poizvedbe na bančnih računih zakonitega zastopnika, da zakoniti zastopnik predloži podatke o življenjskem in premoženjskem zavarovanju, o njegovih deležih v gospodarski družbi (podrobneje glej vlogo na strani 61 sodnega spisa). Sodišče prve stopnje ni opravilo materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP). Tožnice, ki jo v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zastopal pooblaščenec, sodišče tudi ni opozorilo na pravdna dejanja, ki jih lahko opravi (glej 12. člen ZPP).

Op. št. (7): Glej 13. tč. obrazložitve sodbe.