24. 6. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 379/2000 z dne 22. 2. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 545/99 z dne 15. 12. 1999 in sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 183/94 z dne 22. 2. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo škode, ker tožnik ni uspel dokazati niti nastanka škode na pridelkih in drevju niti tega, da bi mu škodo povzročili člani tožene stranke pri lovu, ter ker ni uspel dokazati, da je do poškodbe konja prišlo zaradi bližnjega lova ali drugega ravnanja tožene stranke. Pritožba in revizija tožeče stranke sta bili zavrnjeni.

2.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče in izvedenca, ki naj bi pojasnila, kako je prišlo do škode in kje so švigali izstrelki.

Izvedlo pa je zaslišanje priče, ki mu je ustavni pritožnik nasprotoval. S tem naj bi mu bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja, da je dejansko stanje glede smeri lova napačno ugotovljeno in da sodišča niso upoštevala, da bi morala tožena stranka zaradi upravljanja s strelnim orožjem, ki je nevarno, odgovarjati objektivno in nositi vso škodo, ki je nastala iz njenega ravnanja. Zaradi streljanja in poškodovanja pridelkov in drevja na pritožnikovi nepremičnini naj bi bila pritožniku kršena pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave), svoboda gibanja (prvi odstavek 32. člena Ustave) ter zaradi tega, ker mu je nenapovedano streljanje onemogočilo delo, tudi svoboda dela (49. člen Ustave). Prav tako naj bi mu bila kršena pravica do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave), ker mu svinec v izstrelkih zastruplja zemljo.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali je bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč in da s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), svobode gibanja (prvi odstavek 32. člena Ustave), pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave), ter svobode dela (49. člen Ustave).

Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

4.Tudi očitek pritožnika, da se sodišča niso opredelila do vrste odškodninske odgovornosti, kar bi lahko predstavljalo kršitev iz 22. člena Ustave, ne drži. Sodišča so namreč obširno pojasnila, da ni dokazano, da škoda izvira iz ravnanja tožene stranke. Prav tako so se sodišča opredelila do vseh dokaznih predlogov in navedb, pomembnih za odločitev, zato očitki pritožnika, da sodišče ni izvedlo prav vseh predlaganih dokazov, ne morejo pomeniti kršitve načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Kršitve te pravice tudi ne more pomeniti izvedba dokaza, ki ji je pritožnik nasprotoval.

5.Ustavno sodišče v zvezi z ustavno pritožbo preverja le možno kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 72. člen Ustave, katerega kršitev pritožnik uveljavlja, ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se nanj v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče sklicevati.

6.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana Lojze Janko in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata Jože Tratnik