Jedro

Določitev vsebine sporazuma o ustanovitvi stavbne pravice ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč predmet ločenega nepravdnega postopka.

V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Zato je zgrešena navedba, da bi sodišče z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (I.) da na stavbi brez naslova z ID znakom ...-6413, ki stoji na parceli 2361/6, k. o. ..., ki v naravi predstavlja niz garaž ob Ulici 19, obstoji etažna lastnina; (II.) da imajo vsakokratni etažni lastniki stavbe z ID znakom ...-6413 na tej parceli zakonito stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stavba stoji, in ima ta pravica položaj splošnega skupnega dela navedene stavbe; (III.) da predstavlja za potrebe tega postopka parcela, št. 2316/6 splošni skupni del stavbe na naslovu Ulica 19, z ID znakom ...-6414; IV. da ima stavba z ID znakom ...-6413 posamezne dele (1 do 5), katerih lastniki so prvi do peti predlagatelj; ter (V.) idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih te stavbe.

2. Proti takšnemu sklepu se pravočasno pritožuje drugi nasprotni udeleženec, ki kot bistveno navaja, da je neprepričljiva dokazna ocena sodišča, da verjame M. D., saj iz katastra stavb, kjer so podatki javno objavljeni, izhaja, da so bile garaže zgrajene leta 1980. Sodišče bi moralo slediti tem podatkom ter orto foto posnetkom, na kar je sodišče opozoril. Če je sodišče menilo, da ugovorne navedbe in dokazi niso bili dovolj substancirani, bi ga moralo v okviru materialnega pravdnega vodstva na to opozoriti. Za ugotovitev leta izgradnje bi moralo sodišče izvesti dokaze, s katerimi bi lahko pomembna dejstva ugotovilo z višjo stopnjo verjetnosti, zlasti z orto foto posnetkom. Ta podatek je ključen, da bi lahko sodišče ugotovilo, ali so bile garaže zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je veljalo le do 31. 7. 1968. Opozarja na Gradbeni zakon, po katerem so pravni akti, ki ne upoštevajo, da mora imeti objekt gradbeno dovoljenje, nični, zato je tudi izpodbijani sklep ničen. V zvezi z ustanovljeno stavbno pravico pa opozarja, da sodišče ni upoštevalo četrtega odstavka 271. člena SPZ in ni določilo vsebine sporazuma in nadomestila. Predlaga razveljavitev sklepa.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče k pravilnim in popolnim razlogom, ki jih je za svojo odločitev skrbno nanizalo sodišče prve stopnje, pravzaprav nima kaj dodati, zato jih ne bo ponavljalo, temveč se nanje sklicuje in le odgovarja na pritožbene navedbe, kot sledi.

6. ZVetL-1 je interventni zakon. Postopek po njem se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ta pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom1 ZVetL-1 omogoči vpis lastninske pravice na delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, in olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki izhajajo iz določb ZVEtL-1.2 Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

7. ZPP se v nepravdnem postopku uporablja smiselno, če ZNP-1 ne določa drugače (42. člen ZNP-1). V pravdnem postopku (in glede tega enako v nepravdnem postopku) so dokazila prirejena. To pomeni, da ima zaslišanje strank/udeležencev enako dokazno moč kot listina ali vpogled v evidenco. Pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje z vpogledom v kataster lahko dejstva ugotovilo z večjo stopnjo verjetnosti, je zato zgrešena.3 Kar se tiče dokaza z vpogledom v orto foto posnetek, višje sodišče ugotavlja, da tega dokaznega predloga pritožnik ni podal, sicer pa bi moral neizvedbo dokazov kot tudi kršitev materialno-pravdnega vodstva uveljavljati ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje, pa tega ni storil (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo pojasnilo, da se je gradnja garažnega niza zelo verjetno začela v letu 1967 ali v prvi polovici leta 1968 (in torej v roku iz 10. točke odločbe z dne 31. 7. 1967 – priloga A 5),4 zato se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 93. člena Gradbenega zakona5. Tej določbi pritožnik tudi sicer pripisuje prekomeren domet, saj spregleda določbo 118. člena GZ.

9. Pritožnik ne nasprotuje ustanovitvi zakonite stavbne pravice (271. člen SPZ v zvezi s tretjim odstavkom 30. člena ZVetL-1),6 vendar meni, da bi moralo sodišče prve stopnje, če že je stavbno pravico ustanovilo, določiti tudi vsebino sporazuma med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice ter določiti nadomestilo v skladu s četrtim odstavkom 271. člena SPZ. Nima prav. Gre za ločen nepravdni postopek in ne za sestavni del odločanja sodišča v postopku po 30. členu ZVetL-1, kot jasno izhaja iz dikcije četrtega odstavka 271. člena SPZ, aktivno legitimacijo za uvedbo postopka pa ima vsak lastnik, torej tudi pritožnik.

10. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVetL-1) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVetL-1).

1 To je, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. 2 Izjema je, če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). 3 Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tudi pravilno opozarjajo, da podatek o letu izgradnje ni podatek, ki bi se vpisal v kataster stavb, ki je javna knjiga (kateri ti podatki so, določa 73. člen ZEN). 4 Kot malo verjetno je ocenilo navedbo, da bi pri izgradnji prišlo do polletne zamude. 5 Uradni list RS, št. 61/17, 72/17. 6 Ureditev po ZVetL sodišču ni omogočala, da v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odloči tudi o vpisu stavbne pravice, zato vzpostavitev etažne lastnine v takih primerih ni bila mogoča. V izjemnih primerih namreč lahko velja, da stavba, zgrajena pred 1. januarjem 2003, na nepremičnini obstoji na podlagi stavbne pravice in da etažni lastniki stavbe na pripadajočem zemljišču niso pridobili lastninske pravice. Takšni so zlasti primeri podzemnih stavb brez zunanjih funkcionalnih površin, ko imajo vsakokratni lastniki stavbe zakonito stavbno pravico na nepremičnini, na kateri (oziroma znotraj katere) je stavba (271. člen SPZ). Čeprav po splošnih načelih zakonitih stvarnih pravic, torej tudi stavbne pravice po 271. členu SPZ, za potrebe njihovega nastanka oziroma obstoja teh ni treba vpisati v zemljiško knjigo, je v navedenih primerih, ko gre za stavbo v etažni lastnini, to potrebno, če naj se na taki stavbi vpiše etažna lastnina. V skladu s splošnimi pravili zemljiške knjige je etažno lastnino na taki stavbi mogoče vpisati v zemljiško knjigo le pod pogojem, da je v zemljiški knjigi predhodno ali sočasno vpisana tudi stavbna pravica. Zakonodajalec je ocenil, da je treba navedeno pravno praznino odpraviti in tudi za tovrstne primere omogočiti možnosti za vzpostavitev etažne lastnine, saj ni razumnih razlogov za odrekanje enakega pravnega varstva tudi v takih primerih. Glej Poročevalec DZ, https://imss.dz-rs.si/imis/1dea52ddd111f9451b08.pdf (23. 12. 2019).