Jedro

Za utemeljen poseg oziroma zdravljenje mora biti nedvoumno ugotovljeno, na podlagi katerih okoliščin je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša ukrep oziroma o resni ogroženosti drugih s strani te osebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zadržani zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice za dobo do treh mesecev, šteto od 11. 11. 2016 dalje.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila odvetnica in zadržani. S pritožbo so uveljavljani pritožbeni razlogi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga se sprememba izpodbijanega sklepa z ustavitvijo postopka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). V določenih primerih je takšen poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji.

5. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nasprotni udeleženec boleha za paranoidno shizofrenijo, ki ima napredujoč potek, v kolikor je nezdravljena. Ob ugotovitvi, da zadržani sam (redno) ne jemlje zdravil, je kljub dejstvu, da zadržani trenutno pod vplivom visoko dozirane medikamentozne terapije ni agresiven in ne ogroža sebe in drugih, je sklepalo, da bi v primeru odpusta hitro ponovno ogrožal tako sebe kot druge, ker bi zaradi njegovega bolezensko spremenjenega stanja prihajalo do konfliktnih situacij. Upoštevaje, da se je zadržančev oče zaradi groženj zadržanega počutil ogroženega, da sam zadržani dopušča možnost, da bi mu “počila žica”, ko ga drugi izzivajo, da oče v domači hiši hrani orožje ter da zadržani uporablja tudi motorno kolo in je kot udeleženec v prometu v času poslabšanja nevaren tako zase kot zadruge udeležence prometa, je zaključilo, da zadržani “hudo ogroža tako svoje življenje in zdravje kot tudi življenje in zdravje drugih ljudi”.

7. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prvostopno sodišče preuranjeno zaključilo, da izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. Sprva zato, ker ni dovolj nedvoumno razjasnilo vsebine ravnanj zadržanega, ampak je zgolj na podlagi zapisa v protokolu nujne intervencije ugotovilo, da je zadržani ogrožal očeta, na podlagi izpovedbe zadržanega pa, da ima možnost dostopa do orožja v domači hiši. Zaključek, da zadržani kot udeleženec v prometu ogroža tako sebe kot druge (za kar bi bilo potrebno strokovno znanje), pa je sprejelo zgolj na podlagi dejstva, da zadržani uporablja motorno kolo. Nadalje prvo sodišče tudi ni (dovolj nedvoumno) ugotovilo vzročne zveze med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, sploh glede na to, da je zaključilo, da ne verjame zadržanemu, da bo pri zdravljenju sodeloval. 8. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ugotovljene pomanjkljivosti pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, ker bi z ugotavljanjem dejstev, do katerih se prvo sodišče sploh ni opredelilo, stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 355. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in prvim odstavkom 1. člena ZNP).

9. V novem postopku bo potrebno predvsem zaradi ugotovitve, ali zadržani ogroža svojega življenja oziroma ogroža življenje drugih oziroma huje ogroža svoje zdravje oziroma huje ogrožanja zdravje drugih, dopolniti dokazni postopek vsaj z zaslišanjem očeta in ponovnim zaslišanjem izvedenke. V kolikor bodo izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve, bo moralo prvostopno sodišče skrbneje odgovoriti na vprašanje, ali je zdravljenje omejeno na najkrajši možen čas. V izogib morebitnim postopkovnim (posledično pa tudi materialnopravnim) kršitvam bo moralo v novem postopku omogočiti sodelovanje bližnji osebi (10. točka 2. člena ZDZdr).