Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvi toženec je bil v kazenskem postopku pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kar je kataloško kaznivo dejanje v smislu 10. točke 4. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI). Zoper prvega toženca in z njim povezani osebi - njegova starša (drugi toženec in tretja toženka) je bila odrejena finančna preiskava, ki je pokazala, da je podana očitna nesorazmernost med njihovimi dohodki in premoženjem. Po tožničinem prepričanju si je prvi toženec z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobil premoženje oziroma denar nezakonitega izvora, ki ga je izročil staršema, onadva pa sta kupila nepremičnine, ki so predmet tega postopka. Gre za ponovljen postopek.1

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju z izpodbijano sodbo ugotovilo, da so: nepremičnini ID znak del stavbe 0000-19-29 in 0000-275-11, v lasti drugega toženca, do celote, ter nepremičnine ID znak del stavbe 1111-404-145, 1111-404-146 in 1111-404-14, v lasti tretje toženke, do celote, premoženje nezakonitega izvora. Odločilo je, da se navedeno premoženje tožencema odvzame in s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije. Tožencem je naložilo v plačilo tožničine pravdne stroške.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je sodišče upoštevalo navodila, ki jih je podalo pritožbeno sodišče ob razveljavitvi prejšnje sodbe, in napravilo temeljito dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP. Tožnica je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za vzpostavitev domnev, ki jih določa ZOPNI, zato je bilo dokazno breme na toženi stranki, da dokaže zakonitost izvora spornega premoženja. Temu toženci niso zadostili. Navedbe o nematerialnih nadomestilih in kolektivnih pogodbah so pritožbene novote, ki jih sodišče ni upoštevalo. Nadalje, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo metodo neto vrednosti in izračunalo obseg premoženja nezakonitega izvora. Toženci niso uspeli dokazati, zakaj se dvigi ne bi smeli šteti pod porabo, ki je posledično zvečala obseg spornega premoženja.

4. Zoper to sodbo toženci vlagajo predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj:2 ◦ Ali je vzpostavljena domnevana baza, da gre za ožje družinske člane iz 6. člena ZOPNI? ◦ Ali je bila vzpostavljena domnevna baza (dejstva in dokazi) iz drugega odstavka 27. člena ZOPNI iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti na ožje družinske člane? ◦ Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določilo prvega dostavka 362. člena ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko v okoliščinah konkretnega primera v ponovljenem postopku nista obravnavali spornega vprašanja, na katero je opozorilo višje sodišče v prvotnem postopku? ◦ Ali se v okoliščinah konkretnega primera med neto dohodke iz drugega odstavka 5. člena ZOPNI štejejo tudi dodatki za delo v nedeljah, ponoči, ob praznikih, nadurah, terensko delo in druga materialna nadomestila, ki jih je drugi toženec prejel? ◦ Ali se v okoliščinah konkretnega primera, ko drugi toženec, ki ni storil kataloškega kaznivega dejanja in sta oba delodajalca, pri katerih je bil drugi toženec zaposlen, že dolgo časa pred tem postopkom zaradi stečaja prenehala, lahko predlagatelji sklicujejo na dokazno stisko in se za dokazovanje, da premoženje ni nezakonitega izvora uporablja dokazni standard zadostne verjetnosti? ◦ Ali gre v okoliščinah konkretnega primera za nedovoljeno novoto, če se stranka, ki se je sklicevala, da velik del njegovih neto dohodkov sestavljajo materialna nadomestila za delo v nedeljah, ponoči, ob praznikih, nadure, terensko delo, kilometrina in se šele v pritožbenem postopku sklicuje na kolektivno pogodbo. Ali imajo kolektivne pogodbe naravo pravnih pravil? ◦ Ali je bilo v okoliščinah konkretnega primera zadoščeno metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP glede vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ko se tako prvostopno kot drugostopno sodišče v ponovljenem postopku, do izpostavljenih argumentov višjega sodišča v prvotnem postopku sploh nista opredelila, temveč sta zgolj prepisalo dele obrazložitve iz prvotne sodbe, s tem da sta izpustilo tiste dele obrazložitve razveljavljene sodbe, na katere je višje sodišče opozorilo? ◦ Ali je domnevani bazi iz tretjega odstavka 27. člena ZOPNI, da premoženje ni nezakonitega izvora zadoščeno, če tožene stranke z izpiskom na svojem TRR izkažejo obstoj prihrankov? ◦ Ali je bilo v okoliščinah konkretnega primera zadoščeno metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP glede vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ko sodišče manjša z neskladja v izjavah zaslišanih prič in tretje tožene stranke šteje za nedokazan dedni odpravek v višini 80.000 KM, kljub temu, da so vse zaslišane priče v zvezi s to okoliščino potrdile, da je bil dan v dedni odpravek v tej višini? ◦ Ali je metoda neto vrednosti z indirektnim ugotavljanjem dohodkov v okoliščinah konkretnega primera, ko drugi toženec in tretja toženka, ki nista izvrševala kataloškega kaznivega dejanja, primeren način za ugotavljanje očitnega nesorazmerja med premoženjem in neto dohodki? ◦ Ali je bila v okoliščinah konkretnega primera vzpostavljena domneva o očitnem nesorazmerju med premoženjem in neto dohodki drugega tožena in tretje toženke iz 5. člena ZOPNI, ko sta sodišči vse bančne dvige drugega toženca in tretje toženke s TRR, ki niso imele kakšne posebne namembnosti štelo med porabo? ◦ Ali je pravilna interpretacije drugega odstavka 5. člena ZOPNI, da znesek porabe ne pokriva le stroškov za preživljanje tožencev (oziroma družine), pač pa pokriva celoten porabljen finančni tok v obdobju finančne preiskave, vključno tudi z plačili sodišču brez navedbe posebne namembnosti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,3 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cp 1941/2020 z dne 3. 3. 2021 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, ker ni vsebovala zadostne dokazne ocene. Sodišču je naložilo, da ponovno oceni vsak dokaz posebej ter nato vse skupaj kot celoto. 2 Vprašanja so povzeta tako, kot so zastavljena v predlogu, vključno s pravopisnimi in slovničnimi pomanjkljivostmi. 3 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.