Jedro

Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sklepa (točka II sklepa P 43/2016 z dne 20. 6. 2018 in točka I sklepa P 43/2016 z dne 5. 7. 2018) spremenita tako, da sodna taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka, izrečenih s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 43/2016 z dne 24. 4. 2018, znaša 60,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je s sklepom P 43/2016 z dne 20. 6. 2018 ugodilo ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog ter plačilni nalog razveljavilo (točka I izreka) ter v točki II izreka odločilo, da sodna taksa za pritožbo tožene stranke z dne 7. 6. 2018 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 43/2016 z dne 24. 4. 2018 znaša 150,00 EUR. V točki III je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške ugovora zoper plačilni nalog. Na podlagi navedenega sklepa je nato prvostopno sodišče izdalo dne 21. 6. 2018 plačilni nalog, v katerem je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR ter v pravnem pouku toženo stranko poučilo, da lahko zoper plačilni nalog vloži ugovor v roku 8 dni iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Tako sklep kot plačilni nalog sta bila toženi stranki vročena dne 30. 6. 2018. Tožena stranka je dne 3. 7. 2018 na sodišče vložila dve vlogi (eno je nazvala kot ugovor zoper plačilni nalog, drugo pa kot pritožbo zoper točko III sklepa z dne 20. 6. 2018). V vlogah navaja, da je sodna taksa nepravilno odmerjena po tarif. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ker bi morala biti odmerjena po tarif. št. 30010 v znesku 33,00 EUR. Prvostopno sodišče pa je s sklepom tudi nepravilno odločilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog. Na podlagi navedenih vlog je prvostopno sodišče izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da se ugovor tožene stranke z dne 3. 7. 2018 zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 43/2016 z dne 21. 6. 2018 zavrne ter da tožena stranka krije sama svoje stroške ugovora zoper plačilni nalog. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri prvostopnemu sodišču očita nepravilno odmero takse, ki bi morala biti odmerjena po tarif. št. 3009 ali 30010, ne pa po taksni tarifi 1211, kot je to storilo prvostopno sodišče. Nadalje navaja, da ni razlogov, da prvostopno sodišče toženi stranki ne bi priznalo tudi priglašenih stroškov za pravna sredstva zoper odločbe, izdane v postopku odmere sodne takse.

2. Pritožba je delno utemeljena.

3. Tožena stranka je zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 43/2016 z dne 24. 4. 2018 vložila pritožbo izključno zoper odločbo o pravdnih stroških (pritožba l. št. 410). Pritožba ima prav, da v takem primeru stranka ni dolžna plačati sodne takse po taksni tarifi za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari po taksni tarifi 1121 ZST-1 v zvezi s sedmim odstavkom 18. člena ZST-1 (plačilo takse za stranske terjatve), temveč je zavezana plačati takso po tarif. št. 3009 kot posebno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka. Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari. Ta pa znaša 40 % takse za postopek na prvi stopnji, kar v danem primeru znese 60,00 EUR, ne pa 150,00 EUR, kot je nepravilno odločilo prvostopno sodišče. Iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče izpodbijana sklepa glede višine odmerjene takse spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

4. Prvostopno sodišče pa pravilno ni priznalo priglašenih stroškov tožene stranke glede plačila stroškov za pravna sredstva v postopku plačila sodne takse, ker postopek plačila sodne takse ne predstavlja kontradiktornega razmerja med pravdnima strankama, temveč gre za enostransko razmerje pravdne stranke do države. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče toženi stranki tudi ni priznalo priglašenih pritožbenih stroškov.

5. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

6. Za plačilo takse po tem sklepu bo prvostopno sodišče toženo stranko pozvalo s plačilnim nalogom brez pravnega pouka o možnosti vložitve ugovora, ker je taksa za postopek s pritožbo dokončno odmerjena.