Jedro

Toženka pa v predlogu ni opredelila, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedla, kolikšna je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina v tožničini zadevi. S takim ravnanjem je onemogočila presojo o izpolnjevanju pogoja iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, česar v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče odpraviti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 8.000 EUR odškodnine za duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice v zvezi s prekomernim hrupom cestnega prometa. Sodišče druge stopnje je le delno spremenilo odločitev o zamudnih obrestih, sicer pa je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo zatrjuje odstop od sodne prakse ali vsaj neenotno prakso pritožbenega sodišča. V primerjavo ponuja zadeve, v katerih naj bi bila težje obremenjenim oškodovancem prisojena enaka ali celo nižja odškodnina.

3. Predlog ni popoln.

4. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizije ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Če revizija že po zakonu ni dovoljena, je tudi vrhovno sodišče ne more dopustiti. Zato navedeni znesek pomeni tudi prag za dovoljenost predloga za dopustitev revizije. Toženka pa v predlogu ni opredelila, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedla, kolikšna je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina v tožničini zadevi. S takim ravnanjem je onemogočila presojo o izpolnjevanju pogoja iz navedene zakonske določbe, česar v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni mogoče odpraviti (primerjaj razloge pravnega mnenja Občine seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s 26. 6. 2002).

5. Vrhovno sodišče je zato zavrglo toženkin nepopoln predlog za dopustitev revizije.