Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejstva, saj je pri vrnitvi premoženja primerjala vrednost novih investicij do celotne nepremičnine in ne samo do nacionaliziranega dela.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kulturo z dne 11.11.1993.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za plačilo odškodnine zaradi novih investicij v stavbo v ..., za katere vrnitev je bil zavezan na podlagi delne odločbe tožene stranke z dne 1.2.1993. V tožbi je tožeča stranka navajala, da tožena stranka v postopku ni pravilno ugotovila dejanskega stanja in ni pravilno uporabila materialnih predpisov. Meni, da je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi nevzdržno, kajti primerjanje investicijskih vlaganj z nenacionaliziranim delom stavbe je v nasprotju z vsemi veljavnimi predpisi. Investicijska vlaganja oziroma bistveno povečanje vrednosti se lahko nanaša samo na nacionalizirano premoženje, ki je sedaj predmet denacionalizacijskega postopka in se ne more raztegniti na celotno premoženje. Meni tudi, da upravičenka v konkretnem primeru ni postopala v skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, česar tožena stranka v postopku ni upoštevala. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri svoji odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe.
V odgovoru na tožbo, ki jo vlaga prizadeta stranka, ta navaja, da je prvi del tožbe neutemeljen in predlaga zavrnitev, drugi, ki se nanaša na ugovor v zvezi z zakonom o lastninjenju podjetij, pa je prepozen. Navedbe tega dela tožbe bi tožeča stranka morala uporabiti v tožbi, s katero izpodbija delno odločbo tožene stranke z dne 1.2.1993 in ki je že predmet drugega upravnega spora. Zato predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
Sodišče je s sodbo z dne 5.10.1994 že ugodilo tožbi tožnika in odpravilo delno odločbo tožene stranke z dne 1.2.1993, na kateri izpodbijana odločba temelji. Je pa nezakonita tudi sama izpodbijana odločba.
Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93) v 1. odstavku 25. člena določa, da se nepremičnina, katere vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, vrne brez poračunavanja vrednosti. V 2. odstavku istega člena pa je določeno, da se nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala po izbiri upravičenca bodisi ne vrne, se na njej vzpostavi lastninski delež do višini prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko vrednosti plača odškodnino. Pri tem gre za bistveno povečanje vrednosti podržavljenega dela nepremičnine in ne za povečanje vrednosti celotne nepremičnine, kot to napačno zaključuje tožena stranka. Taka zakonska določba je bila sprejeta predvsem zaradi samega namena denacionalizacije, po katerem naj bi bilo primarno načelo vrnitev nepremičnine, ne glede na to, če se je v času od podržavljenja do denacionalizacije njena vrednost bistveno povečala. Vendar pa to ne še pomeni, da se lahko ob ugotovljeni bistveno povečani vrednosti nepremičnine upošteva tudi tisti del premoženja oziroma nepremičnine, ki sploh ni bil podržavljen. Taka odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka, bi bila ne samo v nasprotju z določbami zakona o denacionalizaciji, ampak tudi v nasprotju s splošnimi načeli premoženjskega in odškodninskega prava.
Glede na tako stališče sodišča, bo morala tožena stranka v ponovljenem postopku, v skladu z določbo 135. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ponovno ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev v sporni zadevi. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila ugotovljene pomanjkljivosti.
Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).