Jedro

1. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo.

2. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep o zavrnitvi zemljiškoknjižnega predloga za vzpostavitev listine za vknjižbo lastninske pravice.

2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi proti temu sklepu navaja, da so bila parkirna mesta garaž oziroma deli stavb vpisani na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnine in ustanovitvi etažne lastnine z dne 14.9.1999, projekta etažne lastnine št. 2 iz januarja 1999 in dodatka z dne 8.6.2001. Gre za 82 parkirnih mest za trg, ki so bila v ureditvenem območju v L. zgrajena na bivših parcelah 135, 81/1, 105, 106/1, 106/2, 107, 108 in 109 k.o. B. Pritožnik je po prodajni pogodbi z dne 14.8.1991 kupil 10 parkirnih mest v II. etaži parkirne hiše. Identifikacija kupljenih delov stavbe je bila opravljena na podlagi etažnega načrta, ki ga je izdelal GURS, na podlagi projekta etažne lastnine št. 2 in dodatka z dne 8.6.2001, potrdil o stavbi in njenih delih, kar vse je pritožnik priložil ugovoru in primerjave s podatki iz rednih zemljiškoknjižnih izpiskov, v katerih so opisi posameznih delov. Predlagatelj meni, da je s tem izkazal pogoje za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Kot posredni dokaz prilaga še fotografijo parkirnih mest, ki so zamrežena in jih predlagatelj uporablja od nakupa dalje. Vsa parkirna mesta je priredil za potrebe parkiranja službenih avtomobilov tako, da jih je ogradil z mrežo in posebnimi varovalnimi vrati. Nepremičnine so v predlogu označene z identifikacijskim znakom, s katerim so vpisane v zemljiški knjigi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice pri spornih delih v korist predlagatelja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki je urejen v 7.5 poglavju ZZK-1, je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, pa stranke ne razpolagajo več z listino o tem poslu, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne pravice predlagatelja v zemljiško knjigo (1. in 2. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Po vzpostavitvi takšne listine se v tem postopku dovoli vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja.

5. V konkretnem primeru predlagatelj zahteva vzpostavitev listine, za katero iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bila sploh sklenjena. V 12. členu prodajne pogodbe z dne 14.8.1991 je namreč zapisano, da se prodajalec zavezuje urediti zemljiškoknjižno stanje za objekt v celoti in da bosta v ta namen pogodbeni stranki ob primopredaji parkirnih prostorov stranki sklenili ustrezen aneks k tej pogodbi. Tega aneksa, v katerem bi pogodbeni stranki natančno identificirali (vsaj opisno), kateri parkirni prostori so bili prodani predlagatelju stranki očitno nista sklenili. V postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine predlagatelj ne more doseči šele izdajo listine, s katero bi bila identificirana parkirna mesta, ki jih je kupil in prevzel v posest. Ostale listine, ki jih je predlagatelj priložil predlogu (potrdilo o stavbi in delih stavbe), ne morejo nadomestiti razpolagalnega pravnega posla prodajalca, da je lastninsko pravico na predlagatelja prenesel prav na konkretnih nepremičninah, pri katerih zahteva vknjižbo v svojo korist. 6. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo, saj pogoji za izvedbo tega postopka niso izpolnjeni. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 161. člena ZZK-1 pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.