Jedro

Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic v smislu ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniški družbi dne 16. 6. 2009 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ter priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2. 7. 2008. S to odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Kranj z dne 13. 6. 2008, s katerim je prvostopni organ zavrgel revidentov zahtevek za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva pok. A.A., rojene B., o katere državljanstvu je prvostopni organ že odločal kot predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 21. 6. 1996, ki je bila popravljena s sklepom navedenega organa z dne 8. 4. 1998. Z navedeno odločbo je prvostopni organ odločil, da se je A.A., rojena B., od 28. 8. 1945 do svoje smrti ... 1966, štela za državljanko SFRJ in SR Slovenije, s popravnim sklepom pa je bila beseda „SR Slovenije“ nadomeščena z besedo „SR Hrvatske.“

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. V obravnavani zadevi je predmet spora dovoljenost predloga za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva tožnikove pravne prednice, ne pa presoja pravilnosti in zakonitosti popravnega sklepa organa prve stopnje z dne 8. 4. 1998 (navedenega v točki 3. obrazložitve te sodbe), zato so vse revizijske navedbe tudi glede dovoljenosti revizije, ki se nanašajo na popravni sklep, neupoštevne.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Glede dovoljenosti revizije po tej določbi revident navaja le, da vrednost denacionalizacijskega zahtevka presega 20.000,00 EUR. Spor o dovoljenosti predloga za obnovo postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva v zvezi z denacionalizacijo, ni spor, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Takšen tudi ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša. Ker ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena.

7. Revident nadalje uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče Vrhovnega sodišča o trditvenem in dokaznem bremenu, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Tega standarda pa v obravnavanem primeru revident ni izpolnil, saj navaja le, da gre v obravnavani zadevi po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ne da bi hkrati konkretno in določno opredelil pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident pa z zatrjevanjem, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj zaradi izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni upravičen do denacionalizacije, trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Navedbe revidenta se namreč nanašajo le na hude posledice, ki bi revidentu posledično lahko nastale v drugem postopku, to je v denacionalizacijskem postopku, ne pa v postopku dovoljenosti predloga za obnovo postopka. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskih zahtevkih le za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja. V obravnavanem primeru bi revident moral navesti in izkazati, katere konkretne posledice so zanj nastale zaradi zavrnitve tožbe v tem postopku, da bi jih Vrhovno sodišče lahko presojalo. Ker revident zelo hudih posledic ni izkazal, revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.

10. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.