- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2027/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.2027.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Sodno varstvo pri sporu o meji med parcelami.Ali sodišče lahko zavrne sodno varstvo v primeru spora o meji med parcelami, če ni mejnikov?
- Pristojnost sodišča za ureditev meje.Ali je sodišče pristojno za ureditev meje, če med parcelami ni mejnikov in obstaja spor med strankama?
- Ureditev meje po ZNP.Kako sodišče uredi mejo med zemljišči v lasti občanov, če je ta sporna?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne smejo odkloniti sodnega varstva, ampak mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno in predlog predlagateljev za določitev meje zavrglo z obrazložitvijo, da bi predlagatelja morala mejo urejati v upravnem, ne pa v sodnem postopku.
Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila predlagatelja zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v odločanje. V obrazložitvi navajata, da sta v predlogu navedla, da med parcelama predlagateljev in nasprotne udeleženke ni mejnikov, zaradi česar vsakodnevno prihaja med njimi do sporov, kar seveda pomeni, da se mejaši ne morejo sporazumeti, kje meja poteka. V skladu z določbo 131. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v primeru, če je meja sporna, sodišče sodno uredi mejo.
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelja sta res v svojem predlogu navedla, da med parcelami predlagateljev in nasprotne udeleženke ni mejnikov, zaradi česar vsakodnevno prihaja do sporov. To dejstvo, da namreč prihaja med strankami tega postopka do sporov, je potrdila tudi nasprotna udeleženka v dveh svojih vlogah. Postopek za ureditev mej določa ZNP v 14. poglavju. 131. člen ZNP je povsem jasen, ko določa, da v postopku za ureditev mej, sodišče uredi mejo med zemljišči v lasti občanov, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Meja je nedvomno med udeleženci tega postopka sporna, noben zakon pa v takem primeru ne izključuje sodne ureditve meje. V postopku zamejničenja meje upravni geodetski organ določi mejo le takrat, kadar meja ni določena in med sosedi ni spora o tem, kje naj bi potekala. Stališče sodišča prve stopnje, navedeno v razlogih izpodbijanega sklepa, da ne zadostuje za sodno ureditev meje, da med parcelami mejašev ni mejnikov in da je med njimi spor glede meje, ker naj bi bilo za uporabo določbe 131. člena ZNP potrebno, da obstaja spor glede zemljišča, ki se tičejo meje, ni pravilno. Pritožbeno sodišče ob tem še pripominja, da če med mejaši poteka spor glede poteka meje, logično in povsem razumljivo hkrati s tem tudi obstaja spor med mejaši o lastništvu tistega dela zemljišča, ki si ga lastita oba mejaša. Glede na podatke v spisu je izpolnjen pogoj iz 131. člena ZNP, da sodišče uredi mejo, kar bo v nadaljnjem postopku seveda sodišče prve stopnje tudi moralo storiti.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).