6. 7. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo SINDIR –Sindikata direktorjev in ravnateljev Slovenije, Celje, ki ga zastopa predsednik Anton Obreht, na seji 6. julija 2022

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti šestega odstavka 59. člena Zakona o organizaciji In financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 123/21, 172/21 in 207/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Predlagatelj vlaga zahtevo za oceno ustavnosti šestega odstavka 59. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) o razrešitvi ravnatelja, ki določa, da svet zavoda po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz petega odstavka tega člena[1] odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode. Predlagatelj zatrjuje, da izpodbijana določba vsebuje pravno praznino, ker ne določa roka, v katerem bi moral biti postopek razrešitve ravnatelja pravnomočno končan. S takšno ureditvijo naj ne bi bili zagotovljeni pravna varnost in načelo zaupanja v pravo. Predlagatelj meni, da postopek razrešitve ravnatelja ne bi smel teči neomejeno dolgo, saj lahko že samo vodenje postopka zoper konkretnega posameznika pomeni določeno omejitev in poseganje v njegove pravice. Navaja, da stanje negotovosti do konca postopka razrešitve nedvomno vpliva na opravljanje dela ravnatelja kot poslovodnega organa zavoda ter na njegovo pravico do dela in varnih delovnih razmer. Zato naj bi bila izpodbijana določba v neskladju z 2. in 22. členom Ustave.

Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če so ogrožene pravice delavcev. Za vložitev zahteve sindikata morata biti torej izpolnjena dva pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

Predlagatelj je izkazal prvi zakonski pogoj, ker je reprezentativen v poklicu vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju (odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 10102-1/2011-11 z dne 4. 8. 2011).

Za izpolnitev drugega pogoja bi moral predlagatelj izkazati, da izpodbijana ureditev ogroža pravice delavcev (ravnateljev). V zvezi s tem predlagatelj navaja, da na podlagi izpodbijane zakonske določbe ravnatelj, zoper katerega je uveden postopek razrešitve, ni vnaprej seznanjen, koliko časa bo trajal postopek, saj zakon ni predvidel relativnega oziroma absolutnega zastaralnega roka, v katerem mora biti postopek razrešitve pravnomočno zaključen. Zaradi nedoločenega roka, koliko časa po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz petega odstavka 59. člena ZOFVI lahko svet zavoda odloča o razrešitvi ravnatelja, naj bi se kršila pravica ravnateljev do dela oziroma naj bi bila njihova pravica do dela omejena, saj naj bi imel svet pogosto prekomeren vpliv na njihovo delo. Zaradi tega naj ravnateljem ne bi bile zagotovljene varno delovno okolje oziroma varne delovne razmere v skladu s 45. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19 in 15/22 – v nadaljevanju ZDR-1). Zgolj negotovost, koliko časa bo trajal postopek razrešitve (pri čemer je razumno pričakovati, da je v interesu sveta zavoda, da o razrešitvi odloči čim prej), pri čemer ravnatelj v vmesnem času opravlja delo z enakimi pooblastili kot prej in uživa vse pravice iz delovnega razmerja, ne ogroža delovnopravnega oziroma s tem povezanega socialnega položaja ravnateljev in sama po sebi ne pomeni, da ravnateljem v tem času ni zagotovljeno varno in zdravo delovno okolje v smislu 45. člena ZDR-1.[2] Glede na to zakonski pogoj ogroženosti kot eden izmed pogojev za vložitev zahteve ni izpolnjen. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Peti odstavek 59. člena ZOFVI določa, da v primeru, če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja.

[2]Člen 45 ZDR-1 (varne delovne razmere) določa: "(1) Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. (2) Delodajalec mora strokovnega delavca oziroma strokovno službo, ki opravlja strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu, obvestiti o zaposlitvi delavcev za določen čas oziroma začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.