Jedro

V izreku izvršilnega naslova je jasno in določno opredeljena obveznost prvega dolžnika in drugega dolžnika in je izrek izvršljiv. S tem, ko je bil začetek teka obresti določen zgolj z besedno opredelitvijo in ne izrecno z navedbo datuma, ki je razviden iz obrazložitve sodbe, pri dovolitvi predlagane izvršbe ni prišlo do spremembe obveznosti prvega dolžnika in drugega dolžnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. V praksi se namreč razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve ni mogoče povsem izogniti, pri čemer pa je bistveno, da izvršilno sodišče ne poseže v vsebino izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba drugega dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, upnici pa je dolžan v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 224,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor drugega dolžnika (I. točka izreka), odločilo, da drugi dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) in drugemu dolžniku naložilo, da v roku 8 dni povrne upnici 224,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka (III. točka izreka).

2. Drugi dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, razveljavi tudi sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrne, upnici pa naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita zmotnost stališča, da je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu jasno določena tudi za zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,00 EUR. Ponavlja ugovorno navedbo, da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2529/2015-III z dne 22. 1. 2019 ne predstavlja izvršilnega naslova za zakonske zamudne obresti od 8. 9. 2011 dalje, zato bi sodišče prve stopnje moralo v tem delu predlog za izvršbo zavrniti. Meni, da je izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano izključno na izrek sodbe in se ne sme ozirati na njeno obrazložitev. Upnica bi morala vse morebitne nepravilnosti pri izdaji izvršilnega naslova, tudi glede teka obresti, uveljavljati v predhodnem pravdnem postopku. V izvršilnem naslovu je določeno, da tečejo zakonske zamudne obresti od dne vložitve tožbe dalje do plačila, tak izrek pa nikakor ni izvršljiv, zato sodišče prve stopnje izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti ne bi smelo dovoliti. Obrazložitev sodbe ni in ne more postati pravnomočna in ni zavezujoča za stranke. Obrazložitev sodbe tudi ne more postati izvršljiva in ne more predstavljati izvršilnega naslova. Povsem nepomembno je, ali je med strankama izvršilnega postopka sporen datum vložitve tožbe ali ne. Pomembno je zgolj to, da datum vložitve tožbe ni razviden iz izreka izvršilnega naslova.

3. Upnica v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam drugega dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora drugega dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člen ZIZ).

6. Drugi dolžnik neutemeljeno pritožbeno očita, da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2529/2015-III z dne 22. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1024/2019 z dne 12. 6. 2019 ne predstavlja izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.000,00 EUR od 8. 9. 2011 dalje do plačila, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe tudi za izterjavo navedenih zakonskih zamudnih obresti in bi moralo ugovoru ugoditi.

Pritožbeno ni sporno, da iz navedenega izvršilnega naslova izhaja, da sta prvi dolžnik in drugi dolžnik solidarno dolžna upnici plačati znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni. Sodišče prve stopnje je pravilo pojasnilo, da je obveznost prvega dolžnika in drugega dolžnika v izvršilnem naslovu jasno določena tudi za zakonske zamudne obresti, saj je natančno določeno, od katerega zneska in od kdaj, torej od vložitve tožbe, te začnejo teči. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člen ZIZ) in ga zavezuje načelo stroge formalne legalitete, zato ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo. Izvršilni naslov je po določbi prvega odstavka 21. člena ZIZ primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilni naslov v konkretnem primeru temu ustreza. S tem, ko je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 8. 9. 2011 dalje, ki tečejo od zneska 5.000,00 EUR, ni niti ponovno razpravljalo o vsebini tožbenega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, niti ni drugače poseglo v vsebino izreka sodbe, ki predstavlja izvršilni naslov. V izreku izvršilnega naslova je jasno in določno opredeljena obveznost prvega dolžnika in drugega dolžnika in je izrek izvršljiv. S tem, ko je bil začetek teka obresti določen zgolj z besedno opredelitvijo in ne izrecno z navedbo datuma 8. 9. 2011, ki je razviden iz obrazložitve sodbe, pri dovolitvi predlagane izvršbe ni prišlo do spremembe obveznosti prvega dolžnika in drugega dolžnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. V praksi se namreč razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve ni mogoče povsem izogniti1, pri čemer pa je bistveno, da izvršilno sodišče ne poseže v vsebino izvršilnega naslova, česar pa v danem primeru ob že obrazloženem ni storilo.

7. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ utemeljeno zavrnilo ugovor drugega dolžnika.

8. Drugi dolžnik posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upnici, ni konkretizirano pritožbeno izpodbijal, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nepravilnosti.

9. Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo drugega dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

10. Drugi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen, zato mu upnica pritožbenih stroškov ni povzročila neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Upnica se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb drugega dolžnika, zato je stroške odgovora na pritožbo šteti kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici glede na vrednost spornega predmeta priznalo 300 točk za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 6 točk, 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 40,40 EUR, kar skupaj znaša 224,00 EUR. Dolžnica je tako dolžna ta znesek povrniti upniku v 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

1 Primerjaj tudi npr. sklep VSL II Ip 983/2018.