Jedro

Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa odločilo: „O prodaji Objekt „P.“ in zemljišče na naslovu B. ID znak 000000, 000001, 000002, 000003; k.o. X, parc. št. 11/12, 11/13 in 2750/7, k.o. X (ni še novih ID), se odloči tako: - prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, - izhodiščna cena se določi v višini 869.400,00 eurov, - varščina se določi v višini 43.470,00 eurov.

Opomba: priznana ločitvena pravica upnika N. d.d. na nepremičnini ID znak 000000, 000001, 000002, 000003; k.o. X“

2. V pritožbi proti tej odločitvi upnik uveljavlja pritožbene razloge zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določil stečajnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče pridobiti za sklep o prodaji takrat, kadar kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne bi zadoščala za celotno poplačilo z ločitveno pravico zavarovane terjatve, tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Tako soglasje mora ločitveni upnik, kot izhaja iz četrtega odstavka istega člena, sodišču sporočiti v osmih dneh od prejema zahteve, sicer velja, da je procesna predpostavka za odločitev sodišča izpolnjena. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa pozvalo pritožnika, da poda tako mnenje. Zato je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen. Pač pa je pritožnik v pritožbi sam navedel, da je v dopisu z dne 17. 04. 2012 (redna št. 752) sodišče obvestil, da s prodajo po predlagani ceni, to je po ceni, ki je od likvidacijske znižana za 30 %, ne soglaša in da predlaga prodajo po ceni, ki je le za 10 % nižja od likvidacijske. Iz tega dopisa (redna št. 752) je razvidno, da je pritožnica, kot sama v njem navaja, od stečajnega dolžnika 04. 04.2012 prejela dopis, v katerem jo stečajna upraviteljica poziva k posedovanju soglasja za ponovno prodajo premoženja po izklicni ceni v višini 70 % likvidacijske cene.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica, ker je svoje nasprotovanje izrazila šele 17. 04. 2012, zamudila osemdnevni prekluzivni rok iz četrtega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Ta je iztekel v četrtek 12. 04. 2012. K temu pritožbeno sodišče tudi dodaja, da je stečajna upraviteljica skladno z določilom prvega odstavka 97. člena ZFPPIPP organ postopka zaradi insolventnosti in se je kot taka skladno z določilom 101. člena dolžna držati navodil sodnika, ki vodi postopek. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je stečajni upraviteljici prepustilo svojo dolžnost iz drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Vendar pa pritožbeno sodišče iz spisa ni moglo razbrati, ali je bila upnica opozorjena na pravno posledico iz četrtega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče meritorno odločilo o njeni pritožbi, ki bi jo sicer, če bi bilo opozorilo po šestem odstavku 345. člena ZFPPIPP izkazano, zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva. Iz njega ni razvidno, kar sicer izhaja iz spisa, da je bil prvi sklep o prodaji spornih nepremičnin izdan 20. 07.2011 (redna št. 598), kot izhodiščna cena pa je bila takrat določena tržna cena, ugotovljena s strani sodnega cenilca za gradbeništvo S. K. v višini 1,380.000,00 EUR. Ker prodaja po tej ceni ni bila uspešna, saj upraviteljica v danem roku ni prejela nobene ponudbe (primerjaj Predlog druge prodaje z dne 11. 11. 2011, redna št. 652), je sodišče prve stopnje z drugim sklepom z dne 21. 11. 2011 (redna št. 660) kot izhodiščno ceno za sporne nepremičnine določilo likvidacijsko ceno v višini 1,242.000,00 EUR. Ker tudi ta cena za nobenega kupca ni bila sprejemljiva, je stečajna upraviteljica v svojem Predlogu za tretjo prodajo tega premoženja z dne 02. 04. 2012 (redna št. 737) predlagala, naj sodišče prve stopnje o prodaji odloči tako, da kot izhodiščno ceno za sporne nepremičnine odloči za 30 % nižjo ceno od likvidacijske vrednosti. Sodišče prve stopnje pa je njenemu predlogu sledilo in izdalo izpodbijani sklep.

7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da predstavlja izpodbijani sklep že tretji poskus prodaje sporne nepremičnine in ne šele drugega, kot navaja pritožnik ter da je bil poskus prodaje doslej neuspešen, saj upraviteljica ni prejela niti enega samega predloga. V dopisu z dne 17. 04. 2012 (752) je ločitvena upnica navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da v izpodbijanem sklepu predlagana cena v primeru konkurence več ponudnikov ne pomeni nujno, da bodo sporne nepremičnine prodane po izhodiščni ceni. Na drugi strani daje pa upanje, da bo za nakup prodajanih nepremičnin vzniknilo vsaj neko zanimanje.

9. Zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče zavrnilo že zato, ker po določilu 129. člena ZFPPIPP vsak upnik sam krije svoje stroške postopka udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.