Jedro

Drugače, kot to velja v zvezi s terjatvami preživnine, glede katerih je bil dogovor sklenjen v točki II sodne poravnave, upravičenec do plačila terjatev, vsebovanih v točki V sodne poravnave, ni mladoletni otrok A. A., ki v tej izvršilni zadevi nastopa kot upnik, ampak njegova mati (nasprotna udeleženka v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov). Ta je namreč na podlagi dogovora v točki V sodne poravnave upravičena do vrnitve polovice v tej točki opredeljenih izdatkov za mladoletnega otroka (med drugim do vrnitve polovice izdatkov za očala), ki jih bo predhodno plačala sama. Izvršbo je dopustno dovoliti le za izterjavo terjatve, ki ima podlago v izvršilnem naslovu (17. člen ZIZ), upnik pa v predloženem izvršilnem naslovu nima podlage za izterjavo terjatve iz naslova polovice izdatkov za očala v svojo korist, niti v predlogu za izvršbo ni določno označil javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila navedena terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ), niti v tej smeri ni podal kakšnih trditev.

V točki V sodne poravnave je sicer določena obveznost dolžnika, da krije polovico izdatkov za otrokova očala, ki jih bo plačala otrokova mati, vendar pa v sami sodni poravnavi višina te obveznosti ni določena, niti niso v njej navedeni elementi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti. Glede na opredelitev v sodni poravnavi je višina obveznosti namreč odvisna od bodočega negotovega dejstva, tj. nastanka dejanskega izdatka v zvezi z nakupom očal v obdobju po sklenitvi sodne poravnave in plačila le-tega s strani otrokove matere. Višine obveznosti, ki jo dolžnik dolguje na podlagi sklenjenega dogovora, tako ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov, navedenih v sodni poravnavi, ali na podlagi javno dostopnih (uradnih) podatkov, ampak šele na podlagi ugotovitve v poravnavi sicer opredeljenih bodočih dejstev (tj. višine dejanskega plačila za očala) in izvajanja dokazov v tej smeri. Za ugotovitev višine v sodni poravnavi dogovorjene obveznosti bi bilo torej potrebno dodatno vsebinsko odločanje, kar pa presega pristojnost izvršilnega sodišča. Sodna poravnava v relevantnem delu zato ni primeren izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se v tem delu zdaj v celoti glasi:

"I. Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne glede izterjave zneska 94,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2025 dalje do plačila."

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka delno ugodilo ugovoru in predlog za izvršbo zavrnilo ter sklep o izvršbi razveljavilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska 94,04 EUR, zahtevanih od 19. 9. 2025 dalje. Pod točko II izreka je v ostalem ugovor zavrnilo. Pod točko III izreka je odločilo o delni ustavitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 100,00 EUR za v izreku izrecno navedeno obdobje.

2.Zoper sklep se je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo glede izterjave polovičnega zneska za korekcijska očala (tj. glede izterjave zneska 94,04 EUR) iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožil dolžnik. Navedel je, da je v V. točki sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, jasno določen protokol za povračilo stroškov, in sicer, da bo nasprotna udeleženka predlagatelja o izdatku obvestila, izdatek poravnala, predlagatelj pa ji bo v roku 8 dni od prejema potrdila o plačilu nakazal polovični znesek izdatka. Opozoril je, da izvršilni naslov postavlja odložni pogoj za zapadlost dolžnikove obveznosti, in sicer dolžnik postane dolžan šele 8 dni po tem, ko dejansko prejme potrdilo o plačilu s strani upnice. Navedel je, da je 4. 2. 2026 opravil vpogled v sodni spis in ugotovil, da v spisu ni nobenega dokazila o dejanskem plačilu, ampak zgolj račun, zaradi česar je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v spis predložil račun skupaj s potrdilom o plačilu. Ker zakonita zastopnica upnika niti dolžniku niti sodišču ni predložila potrdila o plačilu, 8-dnevni rok za plačilo sploh ni začel teči, zaradi česar je izvršba preuranjena in neutemeljena. Dolžnik je nasprotoval tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nakupu korekcijskih očal ni ugovarjal. V zvezi z obrazložitvijo, da sodišče ne more presojati smotrnosti izdatka, pa je poudaril, da izvršilni postopek ne sme biti sredstvo za zlorabo pravic, upnik pa terja plačilo za očala, ki so bila kupljena samovoljno in jih otrok ne uporablja. Sodišču druge stopnje je predlagal, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne. Stroškov pritožbe ni priglasil.

3.Upnik je v odgovoru na pritožbo, vloženem po zakoniti zastopnici, pritožbi nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev. Pojasnil je potek nakupa korekcijskih očal. Zahteval je povrnitev stroškov.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano odločitev v mejah razlogov v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi še, ali je odločitev obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, navedenimi v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ali je materialno pravo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) in na razloge iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, pri razlogu iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ pa le, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6.Pred sodiščem druge stopnje opravljeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor v delu, v katerem se nanaša na izterjavo zneska 94,04 EUR, z izpodbijanim sklepom neutemeljeno zavrnilo. Sodna poravnava II N 344/2021, sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 29. 5. 2025, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo (v nadaljevanju: sodna poravnava), namreč v delu, v katerem se nanaša na stroške očal (tj. v točki V)1, ni izvršilni naslov, na podlagi katerega bi bilo v korist upnika dopustno dovoliti izvršbo za izterjavo terjatve v višini 94,04 EUR, ki jo iz naslova nakupa korekcijskih očal v tem postopku uveljavlja upnik, to pa je razlog, na obstoj katerega mora sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ).

7.Drugače, kot to velja v zvezi s terjatvami preživnine, glede katerih je bil dogovor sklenjen v točki II sodne poravnave, upravičenec do plačila terjatev, vsebovanih v točki V sodne poravnave, ni mladoletni otrok A. A., ki v tej izvršilni zadevi nastopa kot upnik, ampak njegova mati (nasprotna udeleženka v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov). Ta je namreč na podlagi dogovora v točki V sodne poravnave upravičena do vrnitve polovice v tej točki opredeljenih izdatkov za mladoletnega otroka (med drugim do vrnitve polovice izdatkov za očala), ki jih bo predhodno plačala sama. Izvršbo je dopustno dovoliti le za izterjavo terjatve, ki ima podlago v izvršilnem naslovu (17. člen ZIZ), upnik pa v predloženem izvršilnem naslovu nima podlage za izterjavo terjatve iz naslova polovice izdatkov za očala v svojo korist, v predlogu za izvršbo pa tudi ni določno označil javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila navedena terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ), niti v tej smeri ni podal kakšnih trditev.

8.Ob tem sodišče druge stopnje nadalje še ugotavlja, da sodna poravnava v delu, v katerem se nanaša na povrnitev polovice izdatkov za očala, tudi ne predstavlja primernega izvršilnega naslova v smislu prvega odstavka 21. člena ZIZ. V skladu z navedeno določbo je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost, ki se v izvršilnem naslovu nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti določena oziroma določljiva. Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti. Povedano drugače: konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev ugotovljena ali ugotovljiva brez ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo in tako, da je vsaka zamenjava izključena.2 Za določljivost obveznosti morajo biti v izvršilnem naslovu podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja.3 Sodišče je v izvršilnem postopku namreč pristojno zgolj izvršiti obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zaradi česar mora biti vsebina dolžnega ravnanja v izvršilnem naslovu opredeljena tako, da bo izvršilnemu sodišču jasna brez nadaljnjega pravnega sklepanja in da v izvršilnem postopku ne bo potrebno ugotavljanje (dopolnilnih) dejstev, potrebnih za določitev višine obveznosti.4 Izjema velja za javno dostopne (objektivizirane) podatke (npr. zakonsko določeno obrestno mero zamudnih obresti, valutni tečaj Banke Slovenije, podatke Statističnega urada RS). Če gre za denarno izpolnitev, mora biti določno opredeljena višina denarnega zneska, ki ga mora dolžnik plačati.5

9.V točki V sodne poravnave je sicer določena obveznost dolžnika, da krije polovico izdatkov za otrokova očala, ki jih bo plačala otrokova mati, vendar pa v sami sodni poravnavi višina te obveznosti ni določena, niti niso v njej navedeni elementi, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti. Glede na opredelitev v sodni poravnavi je višina obveznosti namreč odvisna od bodočega negotovega dejstva, tj. nastanka dejanskega izdatka v zvezi z nakupom očal v obdobju po sklenitvi sodne poravnave in plačila le-tega s strani otrokove matere. Višine obveznosti, ki jo dolžnik dolguje na podlagi sklenjenega dogovora, tako ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov, navedenih v sodni poravnavi, ali na podlagi javno dostopnih (uradnih) podatkov, ampak šele na podlagi ugotovitve v poravnavi sicer opredeljenih bodočih dejstev (tj. višine dejanskega plačila za očala) in izvajanja dokazov v tej smeri. Za ugotovitev višine v sodni poravnavi dogovorjene obveznosti bi bilo torej potrebno dodatno vsebinsko odločanje, kar pa presega pristojnost izvršilnega sodišča. Sodna poravnava v relevantnem delu zato ni primeren izvršilni naslov.

10.Ker je bilo že na podlagi navedenega pritožbi dolžnika treba ugoditi, je sodišče druge stopnje, ne da bi se ukvarjalo z utemeljenostjo v pritožbi navedenih očitkov, izpodbijani sklep v točki I izreka spremenilo, kot izhaja iz točke I izreka tega sklepa, torej tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi glede izterjave terjatve iz naslova izdatka za očala v višini 94,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2025 dalje do plačila ugodi v celoti in ne le glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska 94,04 EUR, kot je to v izpodbijanem sklepu odločilo sodišče prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; četrti odstavek 58. člena ZIZ).

11.Sodišče druge stopnje k obrazloženemu še dodaja, da dejstvo, da sodna poravnava ni (primeren) izvršilni naslov za izterjavo obveznosti, dogovorjenih v točki V sodne poravnave, ne pomeni, da dolžnik dogovora, sklenjenega v točki V sodne poravnave, ni dolžan spoštovati in upnikovi materi (pod pogoji, navedenimi v točki V sodne poravnave) povrniti polovice v tej točki navedenih izdatkov.

12.Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasil le upnik, ki pa jih mora glede na neuspeh v pritožbenem postopku kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Točka V sodne poravnave, sklenjene med B. B. kot predlagateljem in C. C. (materjo mld. otroka A. A.) kot nasprotno udeleženko, se glasi: " Udeleženca sta soglasna, da si bosta večje izdatke za mld. A. A., kot so […] očala […] delila do ene polovice, na način, da bo nasprotna udeleženka, ko bo z izdatkom seznanjena, predlagatelja o izdatku obvestila, izdatek poravnala, predlagatelj pa ji bo v roku 8 dni od prejema potrdila nakazal polovični znesek izdatka na njen TRR, št. […]."

2VSRS sklep II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022, točka 16 obrazložitve.

3VSL sklep II Ip 1643/2021 z dne 15. 12. 2021; VSL sklep II Ip 525/2021 z dne 5. 5. 2021; VSC sklep I Ip 208/2023 z dne 11. 10. 2023.

4D. Baghrizabehi v Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem (ur. V. Rijavec, D. Orož, A. Ekart), Splošni del, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2026, str. 375, 380-381.

5VSRS sklep III Ips 45/2017 z dne 13. 6. 2018, točka 16 obrazložitve.