Jedro

v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče le do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov izvršbo z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Ker pa je bila v obravnavani zadevi izvršba zoper oba dolžnika že ustavljena, sta po pravnomočni ustavitvi izvršilnega postopka in s tem koncu izvršilnega postopka podana predloga za nadaljevanje izvršbe podana prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnika S.T. z dne 16. 4. 2014 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika O. d.o.o. pri organizaciji za plačilni promet in rubežem plače dolžnice S.S. (I. točka izreka). Zavrglo je tudi predlog upnika S.T. z dne 20. 5. 2014 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom rubežem denarne terjatve dolžnikov O. d.o.o. in S.S. (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje upnik S.T. brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Prvostopni sklep izpodbija v celoti. Izpostavlja daljši čas potovanja pošte na njegov naslov in sodišču predlaga, da ga upošteva ter ne vztraja, da poda odgovor v roku 8 dni. Navaja, da vlaga podpisan predlog za izvršbo na zasežena denarna sredstva v višini 1.099,25 EUR pri Probanki, ki naj se nakažejo na njegov račun, katerega natančno opredeli. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje predloga upnika za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi z dne 16. 4. 2014 in 20. 5. 2014 zoper dolžnika O. d.o.o. in dolžnico S.S. zavrglo. Tudi po presoji sodišča druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da lahko v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče le do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov izvršbo z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Ker pa je bila v obravnavani zadevi izvršba zoper oba navedena dolžnika že ustavljena, zoper dolžnika O. d.o.o. s sklepom z dne 31. 5. 2011 (pravnomočnim dne 28. 6. 2011) po izbrisu tega dolžnika iz sodnega registra, zoper dolžnico S.S. pa z izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe na premičnine kot zadnjega sredstva izvršbe z dne 4. 4. 2014 (pravnomočnega dne 7. 5. 2014), kar niti ni več pritožbeno sporno, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta po pravnomočni ustavitvi izvršilnega postopka in s tem koncu izvršilnega postopka zoper navedena dolžnika podana predloga za nadaljevanje izvršbe podana prepozno. Glede sicer še pred pravnomočno ustavitvijo izvršilnega postopka zoper dolžnico S.S. podanega predloga z dne 16. 4. 2014 za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na plačo te dolžnice, pa je prvostopno sodišče upoštevaje, da dolžnica ni zaposlena v Republiki Sloveniji, zavzelo pravilno stališče, da predlagana izvršba tudi v tem delu ni bila mogoča, kar niti ni več predmet izrecne pritožbene graje. Cilj izvršilnega postopka je poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima (predlaganih) predmetov izvršbe (stvari, premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, zato nadaljevanje izvršbe in vodenje postopka v takem primeru ni smiselno.(1) Ker je šlo v obravnavanem primeru za predlagano nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in ne za „začetni“ predlog za izvršbo, po presoji sodišča druge stopnje tudi ni bilo treba analogno uporabiti četrtega odstavka 40. člena ZIZ, ki sodišču nalaga, da v primeru, če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna s takim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. Sicer pa slednje niti ni bilo pritožbeno uveljavljano, upnik pa je po podatkih v spisu že zaprosil za izdajo evropskega naloga za izvršbo, upoštevaje, da naj bi bila dolžnica zaposlena v Republiki Avstriji.

5. Glede pritožbene navedbe, da upnik vlaga podpisan predlog za izvršbo na zasežena denarna sredstva v višini 1.099,25 EUR pri banki, sodišče druge stopnje kot pravilno povzema prvostopno stališče, da gre glede na podatke v spisu (obvestilo banke na list. št. 520 spisa) za pozneje najdeno premoženje že izbrisanega dolžnika O. d.o.o., glede katerega pa je bila izvršba pravnomočno ustavljena že dne 28. 6. 2011. Zato ne gre za procesno situacijo, ko bi moralo izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 444.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izvršilni postopek prekiniti, kar glede na pravnomočno ustavitev izvršbe zoper izbrisanega dolžnika niti pojmovno ni več mogoče. Še vedno pa je za obravnavano situacijo uporaben 443. člen ZFPPIPP, v skladu s katerim se v primeru, če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa pravne osebe, nad njim opravi stečajni postopek, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Gre za poseben stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, predlog za njegov začetek pa lahko v skladu s 1. točko tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP vloži tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe.

6. V zvezi s pritožbenimi navedbami o daljšem času potovanja pošte na njegov naslov, kar naj bi sodišče pri določanju rokov upoštevalo, sodišče druge stopnje pripominja, da čas poštnega teka upniku ne more biti v škodo, saj se v skladu s pravili o vročanju (členi 132 do 149 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) šteje, da je pisanje prejel šele takrat, ko mu je bilo le-to (dejansko ali s fikcijo vročitve) tudi vročeno. Ker pa se v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, je dolžnost poskrbeti za hitrost komunikacije s svojim pooblaščencem v celoti na upniku.

7. Ker sodišče druge stopnje niti ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. ZIZ v izpodbijanem sklepu ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev procesnih določb niti zmotne uporabe materialnega prava, je vse zgoraj obrazloženo narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Tako tudi VSM sklep I Ip 916/2014 z dne 3. 10. 2014.