Jedro

Tožniku je v posledici izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zato mu je tožena stranka za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo dolžna plačati nadomestilo plače s pripadajočimi dodatki, od bruto nadomestila plače odvesti prispevke in davke in mu izplačati ustrezne neto zneske, pri tem pa je treba upoštevati, da je tožnik določeno obdobje prejemal s strani Zavoda za zaposlovanje RS denarno nadomestilo, zato se posamično mesečno neto izplačilo, v navedenem obdobju, zmanjša za mesečne zneske prejetih nadomestil s strani Zavoda za zaposlovanje RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku pri toženi stranki ni prenehalo delovno razmerje; tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo v roku 8 dni, pod izvršbo (I. točka izreka); tožena stranka je dolžna tožniku od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z osnovno plačo, na ta znesek vse dodatke ter od tako dobljenega zneska odvesti prispevke in davke, neto zneske pa izplačati tožniku in sicer za november 2010 zmanjšan za znesek 79,91 EUR, - za december 2010 in januar 2011 zmanjšano za 434,49 EUR, - za februar 2011 zmanjšana za 423,79 EUR, od marca 2011 do vključno januarja 2011 zmanjšano za 372,41 EUR, - od julija 2011 do vključno aprila 2012 zmanjšano za 374,19 EUR, od maja 2012 do vključno oktobra 2012 zmanjšano za 376,11 EUR, za november 2012 zmanjšano za 242,09 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec ter za tožnika posredovati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije podatke za vpis v matično evidenco in ga prijaviti v zavarovanje, v roku 8 dni, pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 791,40 EUR ter jih nakazati na račun pooblaščencev odvetnika A.A., št. ... pri NLB d.d., v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje, pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je sodba v drugi, četrti, peti in šesti alineji II. točke izreka napačna, ker je v omenjenih alinejah sodišče napačno navedlo znesek zmanjšanja, ki se je moral upoštevati pri izplačilu mesečne neto plače. Plačila za obdobja, ki so navedena v omenjenih alinejah se namreč ne zmanjšajo za navedene zneske, ampak za višje zneske. V omenjenih alinejah navedeni znesek zmanjšanja namreč predstavlja znesek zmanjšanja za posamezni mesec, ne pa za celotno obdobje. Glede na navedeno je potrebno sodbo spremeniti v omenjenih alinejah, ki bi morale pravilno glasiti za december 2010 in januar 2011 zmanjšano za 868,98 EUR, od marca 2011 do vključno junija 2011 zmanjšano za 1.489,64 EUR, od julija 2011 do vključno aprila 2012 zmanjšano za 3.741,90 EUR, od maja 2012 do vključno oktobra 2012 zmanjšano za 2.256,66 EUR. Tožena stranka pa se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka, pri katerem je sodiščem napačno ugotovilo, da glede na kriterij uspeha pripada tožniku povračilo vseh stroškov. Tožnik je namreč modificiral tožbeni zahtevek šele po zadnjem naroku, zato modificiran zahtevek ne more biti merilo za povračilo stroškov. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ali pa jo spremeni tako, da jo v celoti zavrne, tožniku pa naloži povračilo stroškov postopka.

Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka trditve tožene stranke v pritožbi in navaja, da naslovno sodišče ni napačno navedlo znesek zmanjšanja, ki se mora upoštevati pri izplačilu mesečne neto plače. Zmanjšanja, ki jih je sodišče navedlo po posameznih alinejah pomenijo prikrajšanje za posamezni mesec in ne za celotno obdobje. V zvezi z odločitvijo o stroških postopka pa je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti uspel, zato je upravičen do povračila celotnih stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi ni storilo kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožba. Izpodbijana sodba nima takšnih pomanjkljivosti, da se ne bi mogla preizkusiti.

Pritožbeno sodišče je že enkrat odločalo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje Pd 412/2010 z dne 24. 5. 2011 in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o ugotovljeni nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2010, v preostalem delu (2., 3., in 4. odstavku izreka), pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbeno sodišče je opozorilo sodišče prve stopnje, da bo lahko o denarnem zahtevku in reintegraciji odločilo šele po odločitvi sodišča o zakonitosti tožniku podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15. 7. 2010. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dejansko potekal med strankama tudi sodni spor v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga pod opr. št. Pd 223/2010 ter da je v navedeni zadevi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 15. 7. 2010 nezakonita in navedeno odločitev je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče s sodbo opr. št. Pdp 719/2012. V novem postopku je tako sodišče prve stopnje odločalo o reintegraciji tožnika in o tožbenem zahtevku tožnika, ki se je nanašal na prisojeno plačo oziroma nadomestilo plače v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je s strani Zavoda RS za zaposlovanje pridobilo podatke v višini in trajanju izplačila denarnega nadomestila tožniku. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je tožniku v posledici izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 15. 10. 2010. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka od prenehanja delovnega razmerja (15. 10. 2010) dalje pa do vrnitve na delo dolžna plačati nadomestilo plače s pripadajočimi dodatki ter od bruto nadomestila plače odvesti prispevke in davke in tožniku izplačati ustrezne neto zneske, pri tem pa upoštevati da je tožnik dejansko prejemal s strani Zavoda za zaposlovanje RS denarno nadomestilo, od prenehanja delovnega razmerja pa do vključno meseca novembra 2012, zato se posamično mesečno neto izplačilo, v navedenem obdobju, zmanjša za mesečne zneske prejetih nadomestil s strani Zavoda za zaposlovanje RS.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje napačno navedlo znesek znižanja, ki se mora upoštevati pri izplačilu mesečne neto plače in da bi bilo potrebno sodbo spremeniti v omenjenih alinejah tako, da bi pravilno glasilo, da se za december 2010 in januar 2011 zniža nadomestilo za 868,98 EUR, od marca 2011 do vključno junija 2011 znižano za 1.489,64 EUR, od julija 2011 do vključno aprila 2012 znižano za 3.741,90 EUR in od maja 2012 do vključno oktobra 2012 znižano za 2.256,66 EUR. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sodbe pravilno navedlo znesek znižanja, ki se mora upoštevati pri izplačilu mesečne neto plače. Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo stroškov postopka. V navedeni zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja in s tožbenim zahtevkom glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik v celoti uspel, zato je upravičen do povračila celotnih stroškov postopka. Sodišče pa je stroške postopka tudi pravilno odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka, do povrnitve pritožbenih stroškov pa ni upravičen niti tožnik, saj odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor, v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Ta določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.