Jedro

Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Tožeča stranka je sicer vložila vlogo za izdajo odločbe po ZG, vendar do posega v gozdni prostor takšno dovoljenje ni bilo izdano, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep utemeljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z delno odločbo, številka 0613-560/2008 z dne 13. 10. 2008 je prvostopni organ, to je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Gozdarska inšpekcija, Enota Celje pod točko 1 odločila, da se A. d.d. (tožniku v tem sporu) prepove vsako nadaljnje poseganje v gozd: sekanje drevja, nasipavanje, odkopavanje ali izvajanje kakršnikoli drugih zemeljskih ali gradbenih del na gozdnih parcelah, številka 1186/5 in 1186/4 v k.o. ..., brez predhodne pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, nadalje v točki 2 izreka, da se morajo z navedenih gozdnih parcel odstraniti vsi delovni stroji in na njih ustaviti vsa dela, ročna ali strojna, ki so namenjena spreminjanju gozda in gozdnega rastišča v drugo rabo, pod točko 3 je odločeno, da na izkrčenih delih navedenih parcel ne smejo skladiščiti ali odlagati nobenih predmetov, strojev ali materialov, oziroma postavljati kakršnikoli objektov, zabojnikov ali podobnega in pod točko 4, da je rok izvršitve tako po prejemu odločbe. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je bilo ob terenskem pregledu ugotovljeno, da je parcela, številka 1186/5 v celoti skrčena, parcela 1186/4 pa po severnem delu. Skupna prizadeta površina gozda, na kateri je bilo brez predhodne pridobitve odkazila in odločbe Zavoda za gozdove o odobritvi poseka drevja oziroma brez pridobljenega predpisanega soglasja Zavoda za gozdove za poseg v gozd posekano vso drevje, meri vsaj 0,50 ha. V času pregleda so bili panji dreves že izruvani, delovni stroj je vršil zemeljska dela odkopavanja zemljine in poravnave tal odkopane površine. Navoz drugega materiala na površino se še ni vršil. Na samem terenu je gozdarska inšpektorica govorila z delovodjem, po telefonu pa z vodjem asfaltne baze B.B., kasneje istega dne po telefonu še z uslužbenko A. d.d. C.C. ter direktorjem asfaltne baze D.D.. S tem je obrazloženo, da dela niso skladna z gozdarsko zakonodajo in da jih morajo takoj ustaviti do pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj. 13. 10. 2008 je gozdarska inšpektorica opravila ponoven ogled lokacije in ugotovila, da A. d.d. z izvajanjem nedovoljenih ukrepov, kljub seznanitvi, da niso dovoljeni in da jih je treba ustaviti, niso prenehali. V času pregleda sta dva delovna stroja razgrinjala in komplinirala navoženo večje kamenje in gramoz, na okoli polovici prizadete površine je višina nasipa že dosegla 0,5 m. Pristojnost gozdarske inšpektorice izhaja iz 3. in 5. alinee prvega odstavka 77. člena Zakona o gozdovih in temelji na naslednji zakonodaji; prvi odstavek 21. člena tega zakona predpisuje, da je za posege v gozd ali graditev objektov v gozdu oziroma gozdnem prostoru treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Prvi odstavek 18. člena zakona določa, da je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Ker je bil z izvedenim posegom v gozd, za katerega ni bilo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove, in ki nima podlage v občinskem prostorskem načrtu, narejen škodljiv poseg v gozd ter se izvajanje nedovoljenega posega po ustnem opozorilu inšpektorice ni ustavilo, je bilo potrebno odločiti, kot je navedeno v izreku odločbe pod točko 1, 2, 3 in 4. Izrek odločbe v 5. točki temelji na določilu 30. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru in na drugem odstavku v povezavi s 3. in 5. alineo prvega odstavka 77. člena Zakona o gozdovih. V skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (dalje ZUP) je voden skrajšan ugotovitveni postopek in stranke niso zaslišane. S sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopni organ pod točko 1 odločil, da je odločba gozdarske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, številka 0613-560/2008 izdana dne 13. 10. 2008 in A. d.d. vročena 14. 10. 2008 ob 8. uri zjutraj, s katero je bilo zavezancu prepovedano vsako nadaljnje poseganje v gozd na parcelah, številka 1186/5 in 1186/4 v k.o. ... ter odstranitev vseh delovnih strojev ter ustavitev vseh del na istih parcelah, kakor tudi prepovedano skladiščenje ali odlaganje raznih materialov ali predmetov, postala skladno s postavljenim rokom za izvršitev – takoj po prejemu odločbe, torej še isti dan dne 15. 10. 2008 izvršljiva v vseh točkah izreka, zato se dovoli njena izvršba. Pod točko 2 je odločeno, da A. d.d. odločbe ni izvršil, zato se ga opozarja, da v naknadnem roku, torej takoj po prejemu tega sklepa, izpolni v obravnavani odločbi naloženo prepoved in obveznost, pod točko 3 izreka je odločeno, da če zavezanec odločbe gozdarske inšpekcije ne bo izvršil naknadno v odrejenem roku, bo opravljena izvršba s preselitvijo. V tem primeru bo gozdarska inšpekcija prisilila zavezance k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo v višini 1.000 EUR. V obrazložiti ponovno navaja vsebino izreka odločbe, ki je predmet tega Sklepa o dovolitvi izvršbe in še, da je ob kontrolnem pregledu dne 15. 10. 2008 ugotovljeno, da A. d.d. ni upošteval prepovedi in obveznosti, naloženih z odločbo, saj so se strojna dela na terenu vršila. Inšpekcijska odločba ni bila izvršena. ZUP v prvem odstavku 290. člena določa, da mora pristojni organ za izvršbo s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovitvi izvršljivost izdane odločbe in določiti način izvršbe. Na osnovi 296. člena istega zakona se dovoljuje upravna izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti s preselitvijo, če zavezanec ne bi upošteval opozorila in ne bi v naknadnem roku, določenim s tem sklepom, sam izpolnil naloženih obveznosti. 298. člena ZUP med drugim nalaga organu, ki opravlja izvršbo s preselitvijo, da od zavezanca v primeru, če naknadno določen rok preteče brez uspeha, takoj izterja denarno kazen, katera mu je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, ob enem pa zavezancu določi nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo višjo denarno kaznijo. Vsaka denarna kazen je lahko izrečena do zneska 1.000 EUR. Ker zavezanec ni izpolnil naloženih obveznosti v določenem roku, mu je treba na podlagi 298. člena ZUP zagroziti, da bo uporabljen prisilni ukrep (denarna kazen), če ne bo ravnal po izvršljivi odločbi in v novo postavljenem roku.

Z izpodbijanim sklepom, številka 0613-560/2006 z dne 17. 10. 2008 je pod točko 1 odločeno, da se denarna kazen v znesku 1.000 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Celje, o dovolitvi izvršbe, številka 0613-560/2008 z dne 15. 10. 2008, da je dolžan zavezanec A. d.d. plačati obveznost v 10. dneh po vročitvi tega sklepa na račun, ki ga podrobno navaja oziroma po priloženi položnici. Pod 2. točko je odločeno, da če zavezanec takoj po prejemu tega sklepa ne bo izvršil z izrekom inšpekcijske delne odločbe, številka 0613-560/2006 z dne 13. 10. 2008 naloženih obveznosti oziroma prepovedi, bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 1.000 EUR. V obrazložiti navaja, da je po preverbi na terenu dne 17. 10. 2008 gozdarska inšpektorica ugotovila, da zavezanec v naknadnem roku inšpekcijske odločbe ni izvršil. Nasipavanje gozdnega zemljišča z gramozom se nadaljuje, v času pregleda ob 13.20 uri sta dva vlačilca ravno stresala gramoz na tla, buldožer in valjar pa sta gramoz razvlačevala in komplinirala. Skladno z 298. členom ZUP je treba izrečeni prisilni ukrep uporabiti in zagroziti z novim prisilnim ukrepom.

Tožena stranka je s sklepom in odločbo, številka 0613-10098/2008/2 z dne 11. 6. 2009 najprej združila pritožbene postopke proti vsem trem zgoraj navedenim prvostopnim odločbam (sklep o združitvi) in nadalje z odločbo odločila, da se pritožbe zavrnejo. V razlogih odločitve tožene stranke navaja enake dejanske in pravne razloge za odločitev kot prvostopni upravni organ in zato jih sodišče v sodbo ponovno ne povzema.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v skrajšanem postopku, upravni organ z izdajo odločbe v takšnem postopku ni imel podlage v določbah ZUP. Upravni organ se ni skliceval na kakšno splošno znana dejstva oziroma dejstva, ki bi bila organu znana, prav tako tudi ni nobenega dvoma, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno na podlagi uradnih podatkov, s katerimi bi razpolagal organ. Stranki ni bila dana možnost, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Organ tudi ni stvarno pristojen za izdajo odločbe pod točko 3 izreka izpodbijane delne odločbe, saj je za to odločitev stvarno pristojen gradbeni inšpektor. Predlaga, da se vse tri izpodbijane upravne odločbe odpravijo, in da sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške postopka v roku 15. dni, pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pooblastilo za odločanje v obravnavani delni odločbi prvostopnega organa je imel prvostopni upravni organ v določbi 1. alinee prvega odstavka 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, številka 26/2007 – čistopis, ZIN), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma organ, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost: odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, v 5. alinei tega odstavka, ki določa, da sme odrediti tudi druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Pravna podlaga za izdajo izpodbijane delne odločbe je v 21. členu Zakona o gozdovih (Uradni list RS, številka 8/2010 – čistopis), ki določa, da je za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Med strankama nesporno je, da je tožeča stranka sicer vložila vlogo za izdajo odločbe po Zakonu o gozdovih dne 16. 10. 2008, v kateri navaja, da prosi, da se izda odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene (kar je sicer v nasprotju z dejanskim stanjem, ki izhaja iz upravnih listin), vendar pa je nesporno med strankama oziroma namenom krčitve gozdov, da do posega v gozdni prostor takšno dovoljenje ni bilo izdano. Glede na to, da 75. člen Zakona o gozdovih, ki določa nadzor, vsebuje v prvem odstavku določbo, da uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov nadzirajo gozdarski inšpektorji, in da je gozdarska inšpektorica tudi zapisniško ugotovila (zapisnik, številka 0613-560/2008 z dne 21. 10. 2008), da se izvršuje protipraven poseg na gozdnih parcelnih številkah 1186/5 in 1186/4 k.o. ..., je bilo s tem tudi uresničeno zakonsko dejansko stanje prvega odstavka 18. člena Zakona o gozdovih, ki določa, da je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost, zastoje ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Vse dejanske okoliščine ugotovljene na kraju samem, ki jih tožeča stranka niti ne prereka, so bile dokazno ocenjene, tako da je izrečeni inšpektorski ukrep z delno odločbo, številka 0613-560/2008 z dne 13. 10. 2008, utemeljen v vseh točkah izreka. Tožbeni ugovor, da tožena stranka ni imela podlage za izdajo odločbe v skrajšanem postopku je neutemeljen, glede na to, da kot je že sodišče navedlo, izhaja dejansko stanje iz zapisnika inšpektorja, ki je javna listina (80. člen ZUP), iz samih listin pa tudi izhaja, da so bile odgovorne osebe v tem postopku zaslišane in so imele celo možnost podati svoje mnenje in pripombe. Tudi nadaljnji tožbeni ugovor, da prvostopni upravni organ ni stvarno pristojen za izdajo odločbe pod točko 3 izreka, ker je zato pristojen gradbeni inšpektor ni utemeljen, glede na to, da točka 3 izreka določa, da se na skrčenih delih navedenih parcel ne smejo skladiščiti ali odlagati nobeni predmeti, stroji ali materiali oziroma postavljati kakršnikoli objekti, zabojniki ali kaj podobnega, in pristojnost za izrek takšnega ukrepa, izhaja iz zgoraj navedene 5. alienee prvega odstavka 32. člena ZIN.

Oba izpodbijana sklepa, to je Sklep o dovolitvi izvršbe, številka 0613-560/2008 z dne 15. 10. 2008 in Sklep s katerim je izrečena denaren kazen prvostopnega organa, številka 0613-560/2006 z dne 17. 10. 2008, sta bila izdana v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem upravnega organa na terenu samem, in ker so bili uporabljeni tudi pravilni materialni predpisi, sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (prvi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni listi RS, številka 62/2010, čistopis, dalje ZUS-1).

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da so bile vse tri prvostopne izpodbijane upravne odločbe pravilne in na zakonu utemeljene.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.