Jedro

Ker je tožnik oseba, ki (sama, to je za svoje potrebe) prejema dodatek za pomoč in postrežbo in ne oseba, ki bi za prejemnika teh sredstev skrbela, dodatka za pomoč in postrežbo toženka pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja v zvezi z odločanjem o njegovi prošnji za dodelitev BPP po mnenju sodišča med njegove prihodke ne sme všteti. Drugače povedano: za tožnika ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja, kar argumentum a contrario pomeni, da se v njegov dohodek ne upoštevajo sredstva za nego in pomoč tožniku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 184/2021 z 22. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z 19. 4. 2021. V obrazložitvi navaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP na prvi stopnji, v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki ga Delovno in socialno sodišče v Ljubljani obravnava pod IV Ps 452/2021 zaradi priznanja dodatka za pomoč in postrežbo. Citira določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter 11., 20. in 21. člen ter prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po vpogledu v uradno evidenco Finančne uprave RS (FURS) in ZPIZ ugotavlja, da je tožnik v času od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021 iz naslova pokojnin prejel znesek 2.323,89 EUR oziroma 774,63 EUR povprečno mesečno in iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo 450,00 EUR oziroma 150,00 EUR povprečno mesečno. Ker je tožnik samska oseba, je njegov dohodek na družinskega člana v navedenem obdobju znašal 924,63 EUR neto mesečno in je torej presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar v času, za katerega se ugotavlja upravičenost do BPP, predstavlja znesek 804,36 EUR. Zato do BPP ni upravičen.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi ter njeni dopolnitvi smiselno navaja, da se dodatek za pomoč in postrežbo ne šteje kot dohodek. Pri tem se sklicuje na odločitev upravnega sodišča v primerljivi zadevi in meni, da je upravičen do dodelitve BPP. Sodišču tako smiselno predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil tožnik v zadevi IV Ps 452/2021, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP, s sklepom pozvan k popravi tožbe tako, da jo lastnoročno podpiše in predloži sodišču, kar po njenem mnenju pomeni, da za navedeno dejanje BPP ni potreboval. Ker tega ni storil, je Delovno in socialno sodišče njegovo tožbo v navedeni zadevi zavrglo. Tako niso bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje v navedenem socialnem sporu, zaradi česar tudi odobritev BPP v tej zadevi ne bi bila smiselna. Sicer pa se sklicuje na 17. točko 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in meni, da tožbene navedbe niso utemeljene. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 11. 11. 2021 sprejelo sklep I U 1040/2021-9, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o zavrnitvi BPP tožniku zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja po ZBPP in ZSVarPre; ter da dejansko stanje med strankama ni sporno. Ker tudi pravno vprašanje, ali se dodatek za pomoč in postrežbo všteva med dohodke, upoštevne pri odločanju o dodelitvi BPP, ne predstavlja zahtevnega pravnega vprašanja, je senat sklenil, da so izpolnjeni pogoji po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Sodišče je za 7. 12. 2021 razpisalo narok za glavno obravnavo, ki se ga ni udeležila nobena izmed strank kljub temu, da sta bili pravilno vabljeni.

6. Toženka je z dopisom z 11. 11. 2021, ki ga je sodišče prejelo 16. 11. 2021, sporočila, da se obravnave ne bo udeležila.

7. Dne 6. 12. 2021 pa je na sodišče prispela vloga, poslana po e-pošti s strani A. A., h kateri je priloženo zdravniško potrdilo za tožnika, datirano 28. 10. 2021, iz katerega izhaja, da je zaradi bolezni nezmožen obravnave na sodišču 10. 1. 2022. Ker se navedeno zdravniško potrdilo ne nanaša na obravnavo v tej zadevi oziroma iz njega ne izhaja tožnikova nezmožnost za udeležbo na obravnavi v času predmetnega naroka 7. 12. 2021, ob tem da je bilo izdano že 28. 10. 2021, sodišču pa predloženo šele 6. 12. 2021 (to je en dan pred razpisanim narokom za glavno obravnavo) brez kakršne koli obrazložitve in s strani osebe, ki v tem postopku ni stranka niti pooblaščenka, sodišče tega zdravniškega potrdila ni moglo upoštevati. Poleg tega tožnik za preložitev naroka na kasnejši čas niti ni zaprosil. 8. Tako sodišče zaključuje, da se naroka, razpisanega za 7. 12. 2021, brez upravičenega razloga ni udeležila nobena izmed strank. Zato so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 58. člena ZUS-12 za odločanje sodišča brez glavne obravnave.

**K odločitvi sodišča**

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnik 19. 4. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP v socialnem sporu na prvi stopnji zoper ZPIZ, ki ga Delovno in socialno sodišče v Ljubljani obravnava pod IV Ps 452/2021 zaradi priznanja dodatka za pomoč in postrežbo. Prav tako ni spora o tem, da je tožnik v času od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021 iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo prejel 450,00 EUR oziroma 150,00 EUR povprečno mesečno, ter iz naslova pokojnin znesek 2.323,89 EUR oziroma 774,63 EUR povprečno mesečno ter da je tožnik samska oseba.

11. Sporno pa je pravno vprašanje, ali se dodatek za pomoč in postrežbo všteva med dohodke, upoštevne pri odločanju o dodelitvi BPP, in posledično, ali je pravilen zaključek toženke v izpodbijani odločbi, da tožnikov povprečni mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP.

12. Po 13. členu ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lanski dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek).

13. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaj pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

14. Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZSVarPre je pri ugotavljanju materialnega položaja treba upoštevati dohodke in premoženje, določeno z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dohodki, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, so navedeni v 12. členu ZUPJS, in sicer se po 17. točki prvega odstavka te določbe v dohodek, ki se upošteva, štejejo sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, v polovični višini prejetih sredstev. Iz citirane določbe 17. točke 12. člena ZUPJS po mnenju sodišča izhaja, da se tam navedena sredstva, med katera se šteje tudi dodatek za pomoč in postrežbo, v polovični višini upoštevajo med dohodke osebe, ki skrbi za prejemnika teh sredstev in se tudi upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja te osebe.

15. Za takšno situacijo, ki jo ureja v prejšnji točki obrazložitve te sodbe citirana določba, pa v obravnavanem primeru po presoji sodišča ne gre. Nesporno se namreč tožnik šteje za samsko osebo in prav tako nesporno tožnik prejema dodatek za pomoč in postrežbo. Ker je tožnik oseba, ki (sama, to je za svoje potrebe) prejema dodatek za pomoč in postrežbo in ne oseba, ki bi za prejemnika teh sredstev skrbela, teh sredstev (torej dodatka za pomoč in postrežbo) toženka pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja v zvezi z odločanjem o njegovi prošnji za dodelitev BPP po mnenju sodišča med njegove prihodke ne sme všteti. Drugače povedano: za tožnika (ki se nesporno šteje za samsko osebo) ne skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja, kar argumentum a contrario pomeni, da se v njegov dohodek ne upoštevajo sredstva za nego in pomoč tožniku.3

16. Glede na navedeno je torej organ napačno uporabil relevantne materialno pravne določbe, ko je med tožnikov dohodek vštel tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 450,00 EUR oziroma 150,00 EUR mesečno.

17. V zvezi z navedbami toženke v odgovoru na tožbo pa je na tem mestu treba pojasniti, da sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost upravne odločbe v času njene izdaje, pri čemer organ z navedbami v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati razlogov, ki so narekovali sprejem izpodbijane odločbe. Tako sodišče teh navedb, podanih (šele) v odgovoru na tožbo, pri presoji utemeljenosti tožbe zoper izpodbijano odločbo ni moglo upoštevati.

18. Sodišče je glede na vse povedano na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku ta pri ugotavljanju tožnikovega lastnega dohodka ne bo smela upoštevati dodatka za pomoč in postrežbo.

1 Po tretji alineji 2. odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče RS odloča po sodniku posamezniku, če gre o zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Po 3. odstavku 58. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če ne pride na obravnavo nobena od strank, ali če ne pride tožnik. 3 Tako tudi: Upravno sodišče RS v sodbi I U 1140/2021 s 25. 8. 2021, točka 8 obrazložitve.