Jedro

Nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali si povzroča hudo premoženjsko škodo.

Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotne udeleženke. Drži, da gre za skrajni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, vendar tudi te, ustavno zagotovljene pravice, niso neomejene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sprejem na zdravljenje nasprotne udeleženke v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla P., utemeljen (točka I izreka sklepa). Odločilo je, da se nasprotne udeleženka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom P. do 26. oktobra 2018 (točka II izreka) ter da se stroški tega postopka krijejo iz proračuna sodišča (točka III. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka po odvetnici, ki ji je bila dodeljena po uradni dolžnosti. Sklep izpodbija v I. in II. točki zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje ali spremembo sklepa tako, da se zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom odpravi. Meni, da niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.1 Gre za skrajni ukrep, kadar pri pridržani osebi obstaja resna nevarnost za ogrožanje sebe in drugih ali za povzročitev hude škode. Ta nevarnost mora biti tako velika, da opravičuje poseg v ustavne pravice pridržane osebe, kar pri pritožnici ni bilo izkazano. Sodišče je kršilo načelo sorazmernosti. Zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom do 26. 10. 2018 ni nujno potrebno za dosego namena, zaradi katerega se pravica omejuje. Iz zapisnika o naroku dne 28. 9. 2018 izhaja, da je pridržanka prostovoljno podpisala zdravljenje 19. 6. 2018. Sama jemlje predpisana zdravila, ni pa se strinjala s povišanim odmerkom zdravil, saj sama ve, kako zdravila nanjo vplivajo. Ni bilo izkazano, da bi opustila zdravljenje in da je konkretno ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali svoje zdravje in zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Sodišče konkretno ni navedlo in obrazložilo vseh zakonskih znakov in zahtev za pridržanje oziroma zdravljenje pod posebnim nadzorom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča izhaja, da je nasprotna udeleženka res privolila v sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom dne 19. 9. 2018 vendar je svojo privolitev priklicala 26. 9. 2018 ob 15.00 uri. Nato je bila sprejeta na zdravljenje na oddelek brez privolitve v nujnem primeru na podlagi 53. člena ZDZdr na podlagi mnenja lečeče psihiatrinje, da so za zadržanje podani vsi zakonski pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je na podlagi prejetega obvestila psihiatrične bolnice izvedlo postopek skladno z 61. do 68. členom ZDZdr.

5. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je obiskalo nasprotno udeleženko, jo v prisotnosti po uradni dolžnosti postavljene odvetnice in izvedenca medicinske stroke zaslišalo ter vpogledalo in prebralo spise sodišča o predhodnih hospitalizacijah v nujnih primerih, je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz 39. člena ZDZdr za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve do 26. 10. 2018. 6. Ugotovilo je, da se nasprotna udeleženka zdravi zaradi bipolarne afektivne motnje. Trenutno je v manični fazi s psihotičnimi simptomi. Zaradi bolezni ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Ima zabrisano realitetno kontrolo in je nezmožna kritičnega uvida v svoje psihično stanje. Prav zaradi ugotovljene bolezni je po ugotovitvah sodišča v točkah 9 in 10 sklepa pred sprejemom ogrožala svoje zdravje in življenje drugih. V alkoholiziranem in zbeganem stanju je begala po cesti. Po prijavi so jo našli in ustavili policisti ter v spremstvu reševalcev prepeljali v bolnišnico. Ne more biti dvoma, da je s takim nekontroliranim ravnanjem in obnašanjem v prometu nasprotna udeleženka ogrožala ne le svoje zdravje in življenje, pač pa tudi življenje in zdravje drugih udeležencev v prometu.

7. Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča, oprtih na pregledano spisovno dokumentacijo, je bila nasprotna udeleženka v bolnišnici verbalno agresivna do drugih bolnic in osebja. Po mnenju izvedenca je zaradi bolezenskega stanja potencialno tudi fizično agresivna. Z zaslišanjem nasprotne udeleženke in pregledom drugih spisov, v katerih je bila že obravnavana zaradi ukrepov v zvezi z zdravljenjem brez privolitve v nujnih primerih, se je sodišče zanesljivo prepričalo, da obstaja tudi nevarnost, da bi si brez zdravljenja povzročila veliko materialno škodo. Sama je izpovedovala, da bo zastavila stanovanje, da bo dobila denar za drogo. Iz pridruženih spisov pa izhaja njeno nekontrolirano zapravljanje denarja.

8. Dejanske ugotovitve v točki 10 sklepa, ki jih pritožba ne omaje, potrjujejo pravilnost presoje, da je podan prvi zakonski pogoj iz 39. člena ZDZdr za pridržanje, to je da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali si povzroča hudo premoženjsko škodo (prva in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Obrazložitev v točkah 9 do 11 sklepa je pravilna, zadostna in popolna. Nasprotno pritožbeno naziranje o neobrazloženi odločitvi in o neizkazanih zakonskih pogojih glede konkretnega ogrožanja življenja in premoženja nasprotne udeleženke je neutemeljeno.

9. Z zaslišanjem nasprotne udeleženke, ki ga je kot strokovnjak spremljal izvedenec, se je sodišče prepričalo, da je nasprotna udeleženka do svoje bolezni in ravnanja zaenkrat povsem nekritična. Meni, da takega zdravljenja ne potrebuje. Na zaslišanju je povedala, da ne želi ostati v bolnišnici, in da ne sprejema zdravljenja, kakršnega ji predpisujejo lečeči zdravniki. Tako ne drži pritožbena navedba, da zdravljenje sprejema oziroma, da ni opustila predpisanega zdravljenja. Nasprotno izhaja tudi iz obvestila lečeče psihiatrinje, ki je v spisu.

10. Po ugotovitvah sodišča, pravilno oprtih na mnenje izvedenca in zadostno obrazloženih točki 12 sklepa, trenutno nasprotni udeleženki z nobeno milejšo obliko pomoči ni mogoče pomagati. Do izboljšanja stanja je nujno potrebno zadržanje v oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom za obdobje štirih tednov, ko se pričakuje tolikšno izboljšanje zdravstvenega stanja, da bo mogoče nadaljevati zdravljenje z milejšimi ukrepi. Ker nasprotni udeleženki trenutno ni mogoče pomagati z nobeno milejšo obliko pomoči (3. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr), so pritožbeni očitki o kršenju načela sorazmernosti neutemeljeni.

11. Po povedanem so glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotne udeleženke. Drži, da gre za skrajni ukrep, kot pravi pritožba, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Vendar tudi te, ustavno zagotovljene pravice, niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, kadar je treba odvrniti nevarnost, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča sebi ali drugim, in sicer z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo odrejeno zdravljenje. Če si bolnik povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi druge njegove pravice z nadomestitvijo njegove odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr predvideni posebni postopki, med drugim tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ker je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku pravilno opravilo tudi v obravnavanem primeru (določila členov 53 do 68 ZDZdr).

12. Ker je izpodbijana odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP2 v zvezi s 37. členom ZNP3 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

1 Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 30/1986 s spremembami.