Jedro

S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Ig 331/95 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka glede glavnice v višini 5,709.627,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 13.2.1995 do plačila in glede izvršilnih stroškov v višini 24.555,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 27.3.1995 do plačila. Pobotni ugovor tožene stranke v višini 5,295.830,87 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 24.11.1996 dalje do plačila je zavrnilo, toženi stranki pa še naložilo, da povrne tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 672.876,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 4.2.1999 dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka vztraja, da je napake pravočasno grajala in se sklicuje na reklamacijski dopis z dne 14.12.1994. Utemeljen je tudi njen pobotni ugovor, saj je iz zapisnika z dne 24.11.1996 razvidno, da je morala tožena stranka investitorju - naročniku priznati za vse napake odškodnino v višini 3,146.656,00 SIT. Odškodninska odgovornost tožeče stranke je tako podana.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odst. 498. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS, št. 26/99) v tem gospodarskem sporu uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) - v nadaljevanju ZPP.

Uveljavljana pritožbena razloga nista podana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in ob tem uporabilo tudi pravilno materialnopravne določbe.

V celoti pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da sta pravdni stranki dne 29.11.1994 podpisali primopredajni zapisnik (priloga A 12), iz katerega je izrecno razvidno, da so vse napake, ki jih je tožena stranka notificirala v zapisniku z dne 22.11.1994, odpravljene. Podpis omenjenega zapisnika s strani tožene stranke dejansko pomeni, da tožeča stranka kot prevzemnik del ni več odgovorna za napake glede premaza na regalih (glej tretji odst. 614. ZOR). Drži sicer dejstvo, da je tožena stranka tožeči stranki z dopisom z dne 14.12.1994 kljub zgoraj omenjenemu primopredajnemu zapisniku z dne 29.11.1994 sporočila določene pomanjkljivosti, ki jih je uveljavljal končni investitor del S. Vendar pa je iz zapisa dogovora pravdnih strank z dne 17.1.1995, ki ni sporen (glej prilogo A 11), razvidno, da se je tožena stranka obvezala v celoti poravnati svojo preostalo obveznost po sklenjeni medsebojni pogodbi v višini 5,709.627,00 SIT. Iz omenjenega zapisa oz. dogovora ni razvidno, da bi tožena stranka kakorkoli ugovarjala kvaliteti izvedenih del, ampak je izrecno svojo pogodbeno obveznost priznala. Zato pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim zahteva znesek neporavnanih obveznosti v višini 5,709.627,00 SIT, utemeljen.

Iz zapisnika o popolnem dokončanju del glavnega investitorja S sicer izhaja, da mu je tožena stranka priznala na račun slabe kakovosti izvedbe površinske zaščite regalov odškodnino v višini 3,146.656,00 SIT. Vendar pa bi morala v zvezi s tem zahtevkom, kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, tožena stranka tožeči stranki dokazati vzročno zvezo med nekvalitetnim delom oz. napakami tožeče stranke in med dejstvom njegovega priznanja odškodnine glavnemu investitorju S. Kot je bilo že povedano, zapisnik z dne 29.11.1994 potrjuje, da je tožeča stranka na zahtevo tožene stranke vse svoje napake odpravila. Pogodbeni odnos tožene stranke z družbo S. temelji na drugi pogodbi, iz katere izhaja tudi večji obseg del, kot izhaja iz pogodbe med pravdnima strankama. Tudi dogovorjena skupna pogodbena vrednost te pogodbe je bistveno višja kot pogodbena dela med pravdnima strankama. Tožena stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni dokazala, da je dogovorjena odškodnina, ki jo je tožena stranka priznala družbi S., posledica odškodninske odgovornosti tožeče stranke. Zato je utemeljeno njen ugovor v tem delu zavrnilo.

Prvostopno sodišče je tudi pravilno zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca in zaslišanje prič, saj je glede na ugotovitev primopredajnega zapisnika z dne 29.11.1994, da so bile napake odpravljene s strani tožeče stranke, navedeno nepotrebno.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti.

Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 368. čl. ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odst. 166. čl. ZPP v zvezi s prvim odst. 154. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.