Jedro

Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 2. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.) Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot prepozen. Tožena stranka se je proti takšnemu sklepu pritožila. V pritožbi je navedla razloge, ob upoštevanju katerih naj bi bil predlog (ne samo utemeljen, ampak tudi) pravočasen. Pritožba ni utemeljena. Zamuda (zaradi katere je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje) se je pripetila dne 9.12.1998, ko je tožena stranka zamudila na narok za glavno obravnavo. Ker pa se po preteku 30 dni od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (tretji odst. 118. člena v zvezi s 1. točko 500. člena ZPP/77), se pokaže, da je bil predlog, ki ga je tožena stranka pisno (s priporočeno pošto) vložila dne 27.1.1999, dejansko prepozen, zaradi česar ga je bilo treba zavreči. Tožena stranka je sicer zatrjevala, da je takšen predlog ustno vložila že takoj po naroku dne 9.12.1998, vendar to (da bi ga dala ustno na zapisnik) ne izhaja iz podatkov spisa. Pisni predlog, kakršen je predpisan (prvi odst. 501. člena ZPP/77), pa je tudi po lastnih navedbah vložila šele dne 27.1.1999, kar je (kot že navedeno) prepozno. Ker glede na nepravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niso podane procesne predpostavke za njegov vsebinski preizkus, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka). 2.) Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (prvi odst. izreka), istočasno pa je toženi stranki naložilo povrnitev 12.420,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke (drugi odst. izreka). Tožena stranka se je proti takšni sodbi pritožila. Nasprotovala je utemeljenosti tožbenega zahtevka in s tem pravilnosti prvostopne sodbe. Predlagala je njeno spremembo (smiselno z zavrnitvijo tožbenega zahtevka) ali njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje. Pri tem je sicer zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov, vendar le-teh ni (opredeljeno) navedla. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka se je v pritožbi sklicevala na to, da cesije ni podpisala, vendar Zakon (o obligacijskih razmerjih (ZOR)) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, da bi morala tožena stranka svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izraziti z njenim podpisom. Stranki pa tudi nista zatrjevali, da sta se dogovorili za pismeno obliko pogodbe. Sicer pa se je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sklicevala na poravnavo vtoževane obveznosti prav s sporno cesijo. Tožena stranka se je v pritožbi sklicevala še na neustrezno kvaliteto dobavljenega blaga, vendar je na ta ugovor pravilno odgovorilo že prvostopno sodišče; k temu odgovoru pa drugostopno sodišče nima ničesar dodati. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena ZPP/77 pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter kot zakonito in pravilno potrdilo izpodbijano sodbo (2. točka izreka), pri čemer ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe, za katere je ocenilo, da niso odločilnega pomena (prvi odst. 375. člena ZPP/77). 3.) Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.7.1999, ko je začel veljati "novi" Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99), je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo ob upoštevanju "starih" procesnih predpisov (ZPP/77). 4.) Pri odločanju je sicer ugotovilo, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra, na podlagi pripojitve k B. d.d., (po pripojitveni pogodbi z dne 8.12.1999), vendar pa je bil vpis pripojitve prevzete družbe po sedežu prevzemne družbe vpisan v sodni register šele dne 30.12.1999 (gl. četrti odst. 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD)), kar pomeni, da je do izgube pravne sposobnosti tožeče stranke oz. njene subjektivitete prišlo po izdaji izpodbijane sodbe (dne 9.12.1998) ter potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oz. ko so potekli vsi roki zanje. Zato ugotovljena pripojitev tožeče stranke (k B. d.d.) ni predstavljala ovire za izdajo drugostopne odločbe (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 4.12.1998, opr. št. III Ips 41/97).