Jedro

Zastavni upnik bi za to, da bi sodišče lahko presodilo, ali je oproščen plačila varščine, na dražbenem naroku moral izkazati obstoj svoje terjatve vsaj do višine varščine.

Izrek

Pritožba G. d.o.o. se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izročilo poslovni delež dolžnika A.B. (do 0,1644%) v družbi B. d.o.o. kupcu B.Z. (I. točka izreka). Sklenilo je, da se bodo v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kopru pri poslovnem deležu dolžnika v družbi B. d.o.o. po pravnomočnosti sklepa o izročitvi izbrisale pravice in bremena, in sicer zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu In 1 z dne 7.7.2011 in vpis zastavne pravice pri poslovnem deležu dolžnika za terjatev upnice G. d.o.o., do dolžnice A. d.o.o. in sicer bodoče pogojne terjatve v višini 60.000,00 EUR s pripadki, v rubriki razno (II. točka izreka). Odločilo je še, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri poslovnem deležu dolžnika v družbi B. vpiše lastninsko pravico na B.Z. (III. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje zastavni upnik G. d.o.o.. Navaja, da ima na deležu, ki je predmet domika, kot zastavni upnik vpisano zastavno pravico na podlagi notarskega zapisa z dne 8.10.2007. Z izpodbijanim sklepom je sodišče izbrisalo vpis zastavne pravice pri poslovnem deležu dolžnika, ki ga je domaknilo B.Z.. G. d.o.o. v svojih listinah še vedno izkazuje terjatev do družbe A. d.o.o., katere lastnik in edini družbenik je bil dolžnik, in sicer v višini 48.386,54 EUR, katera je zavarovana z navedenim vpisom zastavne pravice pri dolžnikovem deležu v družbi B. d.o.o., v korist G. d.o.o. Po mnenju pritožnika je sodišče zmotno ugotovilo, da terjatev ni izkazana, saj je vpis v sodnem registru dokaz o obstoju terjatve, če pa samega vpisa ne bi bilo, bi G. d.o.o. moral z verodostojnimi listinami dokazovati njen obstoj. Posledično je sodišče preprečilo G. d.o.o., kot zastavnemu upniku, sodelovanje na dražbi. Sodišče s takšnim postopkom izniči kredibilnost vpisov v sodnem registru, saj mu odreka verodostojnost izkazovanja obstoja terjatve. S potrditvijo izpodbijanega sklepa pa bo pritožniku kot upniku dolžnika A.B. onemogočeno izterjati dolg, kljub zavarovanosti terjatve, oziroma uveljavljati pravice, ki mu iz zavarovanja dolga pripadajo ter posledično privilegiralo upnika B.Z. Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbenega postopka je sklep o izročitvi poslovnega deleža dolžnika kupcu, ki ga pritožnik izpodbija z uveljavljanjem nepravilnosti pri dražbi, skladno s šestim odstavkom 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ (1)). V pritožbi očitane nepravilnosti pa po oceni pritožbenega sodišča niso podane. Sodišče prve stopnje je namreč v odredbi o prodaji poslovnega deleža (2) z dne 16.10.2014 navedlo znesek varščine (točka 6. odredbe) ter da mora vsak ponudnik varščino položiti najkasneje tri delovne dni pred dražbo (prvi odstavek 185. člena ZIZ), kakor tudi, da so varščine oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost poslovnega deleža varščina poravnati iz kupnine (tretji odstavek 185. člena ZIZ). Iz podatkov spisa izhaja, da je bila odredba o prodaji pritožniku vročena (vročilnica na list. št. 79), torej je bil z vsebino zgoraj citiranih zakonskih določb seznanjen. Citirana določba tretjega odstavka 185. člena ZIZ pa je jasna. Za ugotovitev, ali je določen zastavni upnik oproščen varščine ali ne, je treba ugotoviti višino njegove terjatve, njegov vrstni red in višino terjatev upnikov, ki so po vrstnem redu pred njim, ter nato presoditi, ali se da glede na to varščina poravnati iz kupnine. Pravilno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da bi pritožnik (zastavni upnik G. d.o.o.) za to, da bi sodišče lahko presodilo, ali je oproščen plačila varščine, na dražbenem naroku moral izkazati obstoj svoje terjatve vsaj do višine varščine. Navedenega stališča pritožba s sklicevanjem na vpis v registru ne more izpodbiti, sploh upoštevaje dejstvo, da je zastavna pravica pritožnika na poslovnem deležu, ki je predmet izvršbe, vpisana za zavarovanje bodoče pogojne terjatve (izpis iz Poslovnega registra v prilogi C1). Pritožnik obstoja svoje terjatve (vsaj) do višine varščine ni izkazal, varščine pa tudi ni položil, zato mu sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo, da sodeluje na dražbi kot potencialni kupec.

Pritožba prav tako ne more uspeti s sklicevanjem na onemogočanje izterjave terjatve zastavnega upnika zaradi izbrisa zastavne pravice (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Kot je namreč pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se skladno z 209. členom ZIZ (v zvezi s 173. členom ZIZ) po pravnomočnosti sklepa o izročitvi poslovnega deleža v registru izbrišejo vse pravice in bremena.

Ker je glede na obrazloženo odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, pritožba dolžnika pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče, potem ko tudi uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku) ni ugotovilo, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: Spremenjena določba šestega odstavka 189. člena ZIZ se skladno z 82. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-J (Ur. List. RS št. 53/2014) uporablja tudi v obravnavanem izvršilnem postopku.

op. št. 2: Skladno s četrtim odstavkom 165. člena se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporabljajo odločbe o izvršbi na nepremičnine.