Jedro

Posojilne pogodbe med družbo in direktorjem niso ustrezna listinska dokumentacija, iz katere bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti naravo in obseg poslovnih dogodkov – gotovinskih dvigov z žiro računa družbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Davčnega urada Ljubljana z dne 28. 7. 2004. Z izpodbijano odločbo je bilo revidentu naloženo plačilo: davka od dobička pravnih oseb za leto 2001 v znesku 319.568,00 SIT in za leto 2002 v znesku 682.281,00 SIT, akontacije dohodnine od prejemkov, doseženih na podlagi pogodbe o delu, za leto 2001 v znesku 1.571.135,90 SIT in za leto 2002 v znesku 1.280.322,55 SIT, posebnega davka na določene prejemke za leto 2001 v znesku 1.745.706,61 SIT in za leto 2002 v znesku 1.422.580,64 SIT ter pavšala za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za leto 2001 v znesku 460,00 SIT in za leto 2002 v znesku 1.578,00 SIT. Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 5. 2007, revidentovi pritožbi zoper prvostopno odločbo ugodila v delu, ki se nanaša na tek zamudnih obresti, v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-356/02 z dne 23. 9. 2004, v preostalem delu pa je revidentovo pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe strinja z razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla tožena stranka. V skladu s SRS 21 je podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige verodostojna listina, ki je ne more nadomestiti zgolj izjava direktorja, zato je davčni organ vse sporne dvige gotovine upravičeno štel za osebne prejemke direktorja in od njih obračunal ustrezne davke in prispevke.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, v kateri zatrjuje revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Direktor je v upravnem postopku predložil posojilne pogodbe, iz katerih je razvidno, da so bila izplačila opravljena direktorju kot posojilodajalcu.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev iz razlogov, razvidnih iz obrazložitev izpodbijanih odločb. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki jo revizijsko sodišče upošteva za presojo izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, znaša 7.023.632,70 SIT oziroma 29.309,10 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so posojilne pogodbe, ki jih je v upravnem postopku predložil revident, verodostojne knjigovodske listine, na podlagi katerih je mogoče v skladu z zakonom o davku od dobička pravnih oseb - ZDDPO in Slovenskimi računovodskimi standardi - SRS/93 knjižiti poslovne dogodke - vračila posojil po navedenih pogodbah v obliki gotovinskih dvigov z žiro računa revidenta, izplačanih revidentovemu direktorju A.A. kot posojilodajalcu.

9. V skladu s SRS/93 (21.9.) je knjigovodska listina verodostojna, če lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku, na njeni podlagi jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Revident je kot dokazilo, da so bili gotovinski dvigi z žiro računa namenjeni poplačilu terjatev, ki izvirajo iz posojilnih pogodb med revidentom in direktorjem A.A. kot fizično osebo, predložil le posojilne pogodbe. Kot izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, na katero je Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZUS-1 vezano, iz nobene listine, ki jo je revident predložil v postopku, ne izhaja namen gotovinskih izplačil z žiro računa revidenta, niti ni razvidno, da bi bila izplačila dejansko namenjena poplačilu dolgov revidenta do direktorja. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča revident gotovinskih izplačil ni izkazal z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Po določbi 22.1 SRS/93 so lahko vpisi v poslovne knjige opravljeni le na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Ustno pojasnilo direktorja tudi po presoji Vrhovnega sodišča verodostojne listine ne more nadomestiti. Določba 22.1 SRS/93 se na podlagi 11. člena ZDDPO uporablja tudi za potrebe obdavčitve z davkom od dobička pravnih oseb. Davčni organ je tako pravilno uporabil materialno pravo, ko gotovinskih izplačil ni priznal med poslovnimi odhodki in ji je obravnaval kot direktorjeve osebne prejemke ter revidentu naložil, da od njih obračuna ustrezne davke in prispevke.

10. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da predložene pogodbe niso ustrezna listinska dokumentacija, iz katere bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti naravo in obseg poslovnih dogodkov - gotovinskih dvigov z žiro računa revidenta, je neutemeljeno revidentovo sklicevanje, da je vsebina prvostopne sodbe v nasprotju z listinami v spisu (posojilnimi pogodbami in dokazili o nakazilih posojenih zneskov revidentu), zato kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ni podana.

11. Vrhovno sodišče je v okviru presoje pravilnosti materialnega prava, na katero pazi po uradni dolžnosti, presodilo, da je v obravnavani zadevi odmera davka od osebnih prejemkov utemeljena zaradi vseh okoliščin primera: gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik kot direktor dvigoval gotovino z žiro računa družbe. Direktor z družbo ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča stališče davčnega organa, ki je dvignjene zneske gotovine obravnaval kot osebne prejemke v skladu s prvim odstavkom 15. člena Zakona o dohodnini -ZDoh, pravilno.

12. Ker niso podani razlogi za utemeljenost revizije, ki jih navaja revident, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.