Jedro

Pritožnica izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker od tožnice ni zahtevalo, naj predloži cenilne zapisnike in delovne naloge in ker je zavrnilo predlog za zaslišanje prič. Z uveljavljanjem relativnih bistvenih kršitev pa v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Hkrati je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.657,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh posameznih zneskov (II. točka izreka) in toženki naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 672,98 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2. Svojo odločitev je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica po naročilu toženke opravljala cenitve poškodb in popravila vozil po toči, (2) da je delo opravljala na podlagi vsakokratnega delovnega naloga, ki ga je izdala toženka, (3) da je tožnica po opravljenem delu toženki delovne naloge vrnila, ta pa jih je predala Zavarovalnici d. d., (4) da je toženka Zavarovalnici d. d. izstavljala račune za delo, ki ga je bila opravljala tožnica, (5) da je na podlagi delovnih nalogov Zavarovalnica d. d. izdajala zapisnike o ogledu poškodovanih vozil in opravljene storitve plačevala toženki, (6) da je tožnica za opravljene storitve toženki dne 16. 1. 2020 izdala račun št. 003/2020 v višini 19.764,00 EUR (brez DDV v višini 16.200,00 EUR), (7) da je tolikšen račun tožnica izstavila po naročilu toženke, (8) da je iz kompenzacije številka 1.2020 z dne 22. 2. 2020 (A3), ki jo je zapisala toženka, razvidno, da na podlagi dokumenta št. 003/2020 z dne 16. 1. 2020 (vtoževani račun) obveznost tožnice do toženke znaša 19.764,00 EUR, obveznost tožnice do toženke pa na podlagi dokumenta 212-217 z dne 13. 11. 2017 9.000,00 EUR ter med drugim, da je tožnica izvedla enostranski pobot te terjatve v višini 7.146,61 EUR tako, da je izdani račun št. 003/2020 ostal neplačan še v višini 3.617,39 EUR.

3. Upoštevajoč zvišanje tožbenega zahtevka za 40,00 EUR po 14. členu ZPreZP je tožbenemu zahtevku ugodilo za 3.657,39 EUR.

**Pritožba toženke in odgovor tožnice**

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje z naročilom, naj sodišče prve stopnje izvede dokaz z zaslišanjem prič. Zahtevala je tudi povrnitev vseh svojih stroškov postopka.

5. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

8. Pritožnica izrecno navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka _iz prvega odstavka 339. člena ZPP_, ker od tožnice ni zahtevalo, naj predloži cenilne zapisnike in delovne naloge in ker je zavrnilo predlog za zaslišanje prič. Zatrjevana kršitev je relativnega značaja.

9. Kot je zgoraj pojasnjeno, z uveljavljanjem relativnih bistvenih kršitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče uspeti. Zato se do pritožbenih navedb, da je izpodbijana sodba obremenjena s tovrstnimi kršitvami, pritožbeno ne opredeljuje.

10. S pritožbeno navedbo, da bi sodišče moralo raziskati, ali je tožnica za toženko sploh opravila dela, plačilo katerih zahteva, pa pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker je tudi ta pritožbeni razlog neupošteven v tovrstnih sporih, se tudi s to pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

_Zaključek_

11. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega ostavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

12. Odločitev o pritožbenih stroških toženke je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, o pritožbenih stroških tožnice pa na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. V tej povsem enostavni zadevi odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo.