Jedro

O resničnosti izjave po 200.b členu ZIZ sodišče ne razpravlja v fazi prodaje nepremičnine (ob izdaji sklepa o domiku), temveč šele v fazi razdelitve kupnine, saj se izjava nanaša na vprašanje višine poplačila.

Izrek

I. Pritožbe dolžnice in zastavnih upnic se zavrnejo.

II. Dopolnitev pritožbe zastavne upnice B. A. (r. št. 154) se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) domaknilo nepremičnine ID znak 000/2-0, 000/9-0, 000/10-0, 000/11-0, 000/12-0 in 000/13-0, vse v solasti dolžnice do 510/10000, kupki T. Š. za 80.000,00 EUR; (2.) odredilo ustrezen izbris vpisov v zemljiški knjigi.

2. Zoper sklep so se pritožile dolžnica in zastavni upnici. V vseh treh pritožbah gre v bistvenem delu za enako pritožbeno navedbo - da je kupka z upnikom povezana oseba in ni resnična izjava na zapisniku o prodajnem naroku.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče domaknilo na naroku prodane nepremičnine, zato se pritožbene navedbe v bistvenem lahko nanašajo le na nepravilnost pri prodaji nepremičnine. Bistvena pritožbena navedba vseh treh pritožnic je, da kupka ni nepovezana oseba po 200.b členu ZIZ. Višje sodišče odgovarja, da ta pritožbena navedba ni utemeljena, saj o tem sodišče v tej fazi postopka ne razpravlja. Po določbi četrtega odstavka 189. člena ZIZ mora ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno, v primeru, da je bila nepremičnina prodana za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu ZIZ (kar je primer v tem postopku), in pridobljena kupnina ne bi zadoščala za popolno poplačilo tega upnika, dati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena ZIZ. O resničnosti izjave sodišče ne razpravlja takoj (v fazi prodaje), temveč šele v fazi razdelitve kupnine, saj se izjava nanaša na vprašanje višine (fazo) poplačila. Na razdelitvenem naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevek, ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ (primerjaj četrti odstavek 207. člena ZIZ).

6. Na navedbe pritožnice B. A., ki se nanašajo na vodenje javne dražbe, višje sodišče odgovarja, da iz zapisnika o prodajnem naroku zatrjevano vodenje prodaje (javne dražbe) s strani upnikovega pooblaščenca ne izhaja. Tako iz zapisnika (glej na primer list. št. 385) kot tudi iz vsebine vodilne zadeve sicer izhaja, da gre izvršilno zadevo, v kateri se še posebej odražajo nesoglasja med udeleženci tega postopka, vendar to za pravilnost same prodaje ni bistveno. Postopek prodaje je bil voden brez procesnih napak (primerjaj določbe 189. člena ZIZ, ki ureja prodajni narok in domik).

7. Višje sodišče izrecno opozarja, da je odgovarjalo samo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pravočasne pritožbe niso utemeljene in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbe zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče je dopolnitev pritožbe pritožnice B. A. (red. št. 154) zavrglo. Dopolnitev pritožbe je vložena po izteku pritožbenega roka 8 dni iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen 2. 11. 2015, kot izhaja iz vročilnice v spisu, dopolnitev je bila vložena 16.11. 2015. Odločitev temelji na 1. točki 365. člena ZPP.