Jedro

Ugovor, da podpis na vročilnici ni drugotoženčev podpis, je drugo tožena stranka uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje, vendar dokaznega predloga, s katerim bi bilo podpis na vročilnici mogoče opredeliti za nepristen (izvedenec za forenzično preiskavo pisav), ni predlagala. Zgolj z zaslišanjem drugega toženca, ki ima interes za uspeh v postopku, vsebine verodostojne listine, kar vročilnica je, ni mogoče ovreči.

Izrek

Pritožbi se zavrneta se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 20799/2014 z dne 21.2.2014 je v 1. in 3. točki izreka, kolikor se nanašata na prvo toženo stranko, v celoti vzdržan v veljavi, proti drugo toženi stranki pa v 1. točki zgolj za znesek 15.922,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.1.2014 dalje in v 3. točki izreka. V preostalem delu (za 120,05 EUR z obrestmi) je sklep o izvršbi, nanašajoč se na drugo toženo stranko, razveljavljen in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnjen. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da sta jih toženca dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.091,00 EUR.

2. Pritožujeta se toženca.

O pritožbi prvega toženca

3. Prvi toženec uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Trdi, da iz povratnice z dne 23.12.2012 ni razvidna vročitev prvo toženi stranki, saj na njej ni podpisa prvo tožene stranke. Iz kreditne pogodbe pa ni razvidno, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je zadnji obrok v višini 14.500,00 EUR zapadel v plačilo 13.12.2013. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. S trditvijo, da podpis na povratnici, ki izkazuje dne 27.12.2013 opravljeno vročitev, ni podpis prvo tožene stranke, prvo tožena stranka zanika prejem dopisa z dne 23.12.2013, s katerim je pozvana k plačilu obveznosti iz kreditne pogodbe. Ta trditev je nedoločna in nerazumljiva, saj prvo tožena stranka, ki je društvo, navzven nastopa po svojih organih, poštno pošiljko pa lahko prevzame tudi druga oseba (prvi odstavek 133. čl. ZPP). Poleg tega gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva prvo tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj tega ni storila (prvi odstavek 337. čl. ZPP). Omeniti pa velja še, da gre za pravno neodločilno dejstvo, saj opominjanje ni predpogoj ali procesna predpostavka za uveljavljanje kreditojemalčevih obveznosti iz kreditne pogodbe.

6. Trditev, da zadnji obrok v višini 14.500,00 EUR zapade v plačilo 13.12.2013, je tožeča stranka navedla v II. točki pripravljalne vloge, tožena stranka pa ji v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala. Dejstvo je točno povzeto iz II. čl. kreditne pogodbe (dokaz A 12). Pritožnika, ki obstoj tega dejstva neargumentirano zanika in ne pojasni, zakaj na spornost tega dejstva ni opozoril že pred sodiščem prve stopnje, je zato treba zavrniti (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

O pritožbi drugo tožene stranke

8. Tudi drugi toženec uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da poroštvene izjave z dne 17.6.2013 ni podpisal. Na poroštveni izjavi, ki jo je skupaj z vlogo tožeče stranke prejel, ni podpisa drugo tožene stranke oz. na njej podpisa sploh ni. Pritožbi prilaga kopijo poroštvene izjave, katere kopija bi morala biti v sodnem spisu. Iz predložene izjave je razvidno, da ni podpisana. V razlogih sodbe je zato nasprotje med tem, kar je navedeno o vsebini listin in med temi listinami. Nepodpisana poroštvena izjava ne dokazuje drugotoženčeve obveznosti. Enako velja za izpis odprtih postavk, saj ga lahko sestavi kdorkoli. Primerjava podpisa drugo tožene stranke na pogodbi o odprtju in vodenju poslovnega računa s podpisom na povratnici z dne 24.12.2012 pokaže, da sta podpisa različna. Za tak zaključek angažiranje izvedenca za preiskovanje pisav in rokopisov ni potrebno. Posledično je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo nepravilno uporabljeno.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je drugi toženec (v izvršilnem postopku dolžnik) potrdil, da kot porok jamči za kreditojemalčeve obveznosti iz kreditne pogodbe z dne 17.6.2013, svojo obveznost plačila pa zanikal z dejstvom, da je kreditojemalec svoje obveznosti iz kreditne pogodbe poravnal. Na naroku dne 21.10.2014 je obstoj poroštva zanikal in navedel, da poroštvene izjave ni podpisal. Ta ugovor je očitno neutemeljen, saj je v dokaznem postopku prebrana poroštvena izjava podpisana (podpis je na koncu teksta, na drugi strani). Kopija v dokaznem postopku prebrane poroštvene izjave je bila drugemu tožencu že pred narokom vročena. V postopku pred sodiščem prve stopnje njene verodostojnosti drugi toženec ni zanikal oz. je sploh ni komentiral. Njegov ugovor, da poroštvene izjave ni podpisal, je zgolj navržen in ga je sodišče prve stopnje lahko zavrnilo že na podlagi ogleda poroštvene izjave; dokazovanje verodostojnosti podpisa na poroštveni izjavi ni potrebno. Pritožbi priložena listina (prva stran poroštvene izjave) je predložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati oz. se zato do nje ne opredeljuje. Pritožnik namreč ni izkazal, da je ni mogel predložiti na naroku za glavno obravnavno (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

11. Tudi drugo tožena stranka zanika prejem poziva k plačilu obveznosti z dne 23.12.2013. Vročitev tega poziva tožeča stranka dokazuje s podpisano povratnico. Ugovor, da podpis na vročilnici ni drugotoženčev podpis, je drugo tožena stranka uveljavljala že pred sodiščem prve stopnje, vendar dokaznega predloga, s katerim bi bilo podpis na vročilnici mogoče opredeliti za nepristen (izvedenec za forenzično preiskavo pisav), ni predlagala. Zgolj z zaslišanjem drugega toženca, ki ima interes za uspeh v postopku, vsebine verodostojne listine, kar vročilnica je, ni mogoče ovreči. Se je pa drugi toženec, ki je predsednik prvo tožene stranke, tudi pri izvajanju te svoje funkcije seznanil, da je zaradi neizpolnitve glavnega dolžnika (kreditojemalca) njegova obveznost iz poroštva nastopila.

12. Izpis odprtih postavk, ki je enostranska listina tožeče stranke, sama posebne dokazne moči res nima. Ker pa je skladna z ostalimi listinami, skupaj z njimi izkazuje obstoj obligacijskega razmerja in višino obveznosti.

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).