Jedro

Stiki med otrokom in staršema, ki jim je bil otrok odvzet, se določijo v obsegu, ki je otroku v korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom N 339/2017 z dne 15. 3. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo, da bodo stiki med A. K. in mld. T., ki so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju N 339/2017 z dne 29. 5. 2018 v zvezi s sklepom z dne 26. 2. 2018, po pravnomočnosti tega sklepa potekali vsak četrtek med 10.30 in 12.00 uro v prostorih na območju CUDV ..., kjer se mld. T. nahaja, pod nadzorom in s pomočjo strokovnih sodelavcev CUDV ..., po preteku dveh mesecev, v primeru za otroka koristnega poteka dosedanjih stikov z očetom pa bodo stiki potekali vsak torek in četrtek med 10.30 in 12.00 uro v prostorih in na območju CUDV ..., kjer se mld. T. nahaja, pod nadzorom in s pomočjo strokovnih sodelavcev CUVD .... Glede stikov med L. A. in mld. T. K. pa je sodišče odločilo, da bodo stiki, ki so bili doslej določeni s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju N 339/2017 z dne 29.5. 2018 v zvezi s sklepom z dne 26. 2. 2018 po pravnomočnosti tega sklepa potekali enkrat mesečno, vsak prvi četrtek v mesecu med 10.30 in 12.00 uro v prostorih in na območju CUDV ..., kjer se mld. T. nahaja in pod nadzorom in s pomočjo strokovnih sodelavcev CUDV ... Odločilo je še o stroških tega nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je CSD ... družino nasprotnih udeležencev spremljal že dlje časa pred odvzemom otroka z začasno odločbo z dne 11. 8. 2017, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za delo in družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 17. 11. 2017. S to dokončno odločbo o odvzemu mld. T. staršema in o njegovi namestitvi v C., pa je bilo odločeno o odvzemu otroka in o njegovi namestitvi. Zato je v tem nepravdnem postopku sodišče odločalo o ureditvi stikov mld. otroka s staršema, ki je bil staršema odvzet z upravno odločbo pristojnega CSD ... Sodišče je stike med nasprotnima udeležencema in mld. T. najprej začasno uredilo z začasno odredbo N 339/2017, nato pa z začasno sodno poravnavo z dne 21. 12. 2017, s katero je bilo odločeno, da stiki med mld. otrokom in staršema potekajo enkrat tedensko in sicer ob četrtkih med 10.00 in 11.00 uro, ko je bilo odločeno, da bosta starša lahko obiskovala mld. T. v CUDV ..., od 9. 1. 2016 dalje pa naj bi stiki potekali tedensko po eno uro in sicer v torej med 10.00 in 11.00 uro. Ti stiki so bili sicer nato z začasno odredbo ukinjeni, saj sta starša otroka odpeljala iz zavoda in ga nista več hotela vrniti tja. Kasneje pa so bili stiki ponovno dovoljeni tako, da potekajo enkrat tedensko, ob četrtkih od 10.30 do 11.15 ure v prostorih CUDV ..., kjer se mld. T. nahaja. Stiki so se tako v času zadnjega naroka, katerega je opravilo sodišče prve stopnje, izvajal po ureditvi z začasno odredbo N 339/2017 z dne 26. 2. 2017. S tem sklepom pa je sodišče prve stopnje uredilo stike tako kot izhaja iz izreka sklepa. Sodišče prve stopnje je kot materialno pravo uporabilo določbe 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sodišče je ugotovilo, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi, v petem odstavku 106. člena pa je določeno, da sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji, kadar je to potrebno zaradi varovanja otrokovih koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da mora biti poseg v pravice staršev do stikov sorazmeren z ogroženostjo otroka. Glede poteka dosedanjih stikov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stiki med mld. T. in nasprotnima udeležencema večinoma potekajo tako, da starša na stik prineseta kakšno hrano, kot so na primer hamburgerji, pice, piškoti, ki jih otrok včasih z veseljem poje, včasih si hrano bolj tlači v usta. Oče otroka ob prihodu na stik pozdravi, ga objame in ga bolj ljubkuje kot mati, oče se tudi bolj igra z njim, mu podaja žogo, pihata milne mehurčke, se pogovarja z njim in ga bolj posluša, otrok se nato tudi večkrat samoiniciativno usede očetu v naročje, medtem ko se mama ne ukvarja toliko z njim, ga manj ljubkuje in se večino časa posveča snemanju in fotografiranju s telefonom. Odvisno od stika do stika se večino časa celoten stik snema in fotografira. Starša tudi pregledata otroka, ga slečeta in v kolikor ima kakšno poškodbo tudi le to fotografirata, kar je sodišče predlagatelju verjelo, saj so se stiki izvajali pod strokovnim nadzorom delavcev CSD, ki je sodišču predložil tudi poročilo o poteku stikov, te zapise pa potrjujejo tudi poročila CUDV ..., ki prav tako opozarja, da na stikih otrok staršema ni najpomembnejši in da se lahko hitro zapleteta v konflikt, ki vznemiri tudi ostale otroke v domu. Sodišče je sledilo dokazu predlagatelja, da takšno ravnanje staršev na stikih nato vodi do besednih konfliktov in razburjanj s strani nasprotnih udeležencev in do neprimernega vedenja, ki stresno in neugodno vpliva na samega mld. T. in na vse stanovalce v CUDV ... Sodišče je še ugotovilo, da sta starša zelo prizadeta, saj jima je predlagatelj dne 16. 1. 2019 odvzel še njuno komaj rojeno hčerko. Glede bivanjskih razmer je ugotovilo, da nasprotna udeleženka sedaj živi v L., nasprotnemu udeležencu pa je ugodeno izvrševanje zaporne kazni z delom v splošno korist. Sodišče je nato ugotovilo, da v tem postopku za določitev stikov nima stvarne pristojnosti za odločanje o odvzemu oziroma vrnitvi mld. otroka staršema, saj po sedanji ureditvi in skladno z določilom 120. člena ZZZDR je to še vedno v pristojnosti CSD, ki je dolžan v primeru, da ugotovi, da je otrok ogrožen, tega zaščiti, kar je v konkretnem primeru upošteval in mld. T. naprej z začasno odločbo z dne 11. 8. 2017, nato pa še s končno odločbo z dne 13. 4. 2018, odvzel staršema. Tako sodišče v tem postopku ni moglo odločati o morebitni vrniti otroka staršema in se zato tudi ni opredeljevalo do dokaznega gradiva nasprotnih udeležencev, ki se nanaša izključno na nestrinjanje staršev z odvzemom otroka. V zadnji vlogi je nasprotna udeleženka poudarila, da se ne strinja z mnenjem izvedenke o prekinitvi stikov z mld. T., saj določeni stiki med mld. otrokom in njo potekajo brez večjih težav in je njeno obnašanje primerno, kar izhaja tudi iz mnenja CSD. Nasprotna udeleženka ni prišla na zadnji narok za glavno obravnavo, saj se ne želi srečati s predlagateljem ter je poudarila, da bi bila popolna prekinitev stikov z otrokom njemu v škodo in bi to pomenilo čustveno odtujitev med materjo in otrokom. Zaslišana na naroku je nasprotna udeleženka izpovedala, da je T. zelo vesel, ko jo vidi, ko pride na stik, da pa ne zaupa zaposlenim na CSD. Nasprotni udeleženec je zaslišan na naroku izpovedal, da so stiki na pediatrični kliniki potekalo zelo lepo, da pa se sedaj ne počuti dobro, ko ga nekdo nadzira in mu govori kako se naj obnaša na stiku, da naj animira otroka, ko pa otrok najbolj potrebuje nežnost in toplino. Otrok je poseben, drugače izraža čustva, in ga je tudi psihiatrinja A. opisala kot ljubečega, da skrbi za otrokovo zdravje ter da so stiki primerni in da ne vidi vzroka za omejitev stikov. Mnenja pa je, da v otrok v CUVD ... ni napredoval. Obžaluje situacijo, da je otroka odpeljal iz CUDV ... in ga nato tudi ni vrnil tja. Izpovedal pa je, da do konfliktov prihaja zaradi nadzora na strani CSD. Sodišče je na podlagi takšnih navedb nasprotnih udeležencev in njihove izpovedbe in na podlagi ostalega spisovnega gradiva ugotovilo, da je za sprejem meritorne odločitve o predlagani spremembi stikov oziroma o dokončni ureditvi stikov potrebno strokovno znanje izvedenca, da se ugotovi kakšni stiki bi bili otroku v korist, glede na vse izpostavljene okoliščine, kot so osebnostne lastnosti staršev, do sedaj izvedeni stiki, bivališče staršev in ugotovljene poškodbe otroka in da se razjasnijo dvomi ali so stiki s staršema v korist mld. T. in če so, kakšni stiki se priporočajo, da bodo mld. T. dolgoročno kar najbolj v korist. Sodišče je to ugotovilo zlasti na podlagi mnenja izvedenke s področja pedopsihiatrije, saj ima mld. otrok razvojne težave in je izdelavo mnenja zaupalo prof. dr. Ž. T., dr. med. Iz izvedenskega mnenja je sodišče ugotovilo, da je nasprotna udeleženka oseba z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi in izkazuje simptomatiko čustvene, neuravnovešene osebne motnje, saj je zelo impulzivna, njeno razpoloženje nepredvidljivo niha, nagnjena je v konfliktno izpostavljen odnos in se svoje vedenjske eksplozivnosti niti ne potrudi obvladati, empatije ne razvija, čustev do drugih ljudi ne pozna, kot tudi ne zazna potreb otroka in jih ne upošteva, saj ravna po načelu lastnih predhodnih predstav in svojih osebnostnih potreb, prav tako ni razvila starševskih kapacitet. Iz mnenja glede očetovskih starševskih kapacitet pa izhaja, da je nasprotni udeleženec oseba s povprečnimi, a zelo samorastniško vzpodbujanimi intelektualnimi sposobnostmi, da je njegova splošna poučenost sorazmerno dobra, je sprejemljiv za nova znanja, v kolikor je primerno motiviran. Je čustveno odziven, sposoben empatije in želi izražati svoja čustva ter jih tako tudi investirati v medsebojne odnose. Iz izvedenskega mnenja pa je sodišče povzelo, da pri mld. T. podana hujša motnja v duševnem razvoju in intenzivna simptomatika motnje iz avtističnega spektra ter zaradi tega potrebuje celostno obravnavo, tako nevrofizoterapevtsko, ortopedsko, logopedsko in pedagoško v razmerah, ki mu omogočajo zdravstveno oskrbo in optimalno socializacijo. Potrebno je, da njegovo učenje poteka na način vezane pozornosti. Igre z njim morajo biti sproščujoče, tudi gibalne, z vključenim elementom dotika in posluha za njegov potencial, za socialno interakcijo in razvijanje zanimanj za igrače in do drugih predmetov, česar pa ne sme biti preveč. Vsakodnevne rutine kot so spanje, prehrana, oblačenje, igra, odvajanje, morajo potekati predvidljivo in v znanem fiziološkem urniku in usklajeno z njegovim razvojem. Zato je po mnenju izvedenke nujno indicirano bivanje otroka v ustanovi, kjer je deležen vse strokovne pomoči, ki mora najprej ublažiti vse dosedanje prikrajšanosti in travmatiziranosti v zgodnjih obdobjih razvoja, zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati neobjektivnih prikazov obeh staršev o neprimernosti namestitve otroka, saj je takšno namestitev predlagal tudi Zavod za šolstvo RS. Izvedenka je izpostavila, da je že opazen viden napredek mld. T., saj so strokovni delavci CUVD ... na podlagi mnenj in priporočil s strani strokovnjakov na pediatrični kliniki v septembru in oktobru 2017, po opravljeni diagnostiki, sproti in kontinuirano realizirali usmeritve pri njegovi oskrbi, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz pedagoškega poročila CUDV ... z dne 21. 12. 2018. Zaradi tega sodišče trditev staršev o nazadovanju otroka, odkar je v zavodski oskrbi, ni moglo slediti. Izvedenka je še ugotovila, da je nekordinirana njegova groba motorika in je zelo slabo razvita fina motorika, slabše je orientiran tudi v prostoru. Je dobro opremljen z energijo in ima sorazmerno veliko potrebo po ekspanzivnostni, zato se lahko bistveno več poškoduje kot otrok brez navedenih disfunkcij, kljub skrbi in varstvu zanj. Upoštevaje takšno strokovno razlago, sodišče ni moglo slediti nekritičnim prikazom staršev, ki sta s številnimi posnetki poškodb otroka zatrjevala otrokovo ogroženost, zaradi namestitve v ustanovi. Iz poročila CUDV ... izhaja, da so otrokove manjše poškodbe kot so praske po kolenih in modrice, posledica padcev med igro in tekanjem z vrstniki, s katerimi se dobro razume, kar je tudi opisano v poročilih. Izvedenka je bila mnenja, da bi bilo za otrokovo korist potrebno, glede na potek, vsebino in konfliktnost, ki jo je do sedaj z obema staršema doživljal mld. T., vsaj za pol leta mater izključiti iz neposrednega stika z njim, mati pa bi se v tem času morala vključiti v vedenjsko terapijo in v vzgojno svetovanje, ki bi ublažilo njeno neustrezno komunikacijo z okoljem. Oče in mld. T. pa bi lahko gradila svoj odnos in kar bi bilo za otroka tudi koristno, z rednimi stiki tedensko po uro in pol, ob prisotnosti in usmeritvah delavcev v CUDV. Ti tedenski stiki bi se lahko nato postopoma širili, če bi se oče resnično posvetil sinu in mu pomagal premagovati zdravstvene in razvojne težave. Na to mnenje sta nasprotna udeleženca imela pripombe. V njih pa izražata kritičen odnos do zaposlenih na CUDV ..., kar izhaja iz vsakotedensko, na stikih ugotovljenih praskah, odrgninah, modricah na otroku, kar ju prizadene in vznemiri. Starša nista mogla sprejeti ocene izvedenke, da je za otrokovo korist začasno potrebno ukiniti stike z materjo in sta poudarila, da se mati zadnje mesece zelo trudi in se obnaša vzorno. Glede na te pripombe je nato izvedenka mnenje dopolnila na naroku dne 1. 2. 2019. Opredelila se je glede pripomb nasprotnih udeležencev, da ni upoštevala mnenja dr. A. s strani Pediatrične klinike. Izvedenka je prepričljivo izpovedala, da je svoje mnenje podala na celoviti preučitvi celotnega spisovnega gradiva, na osnovi pogovora z obema staršema, po pregledu dečka in spremljanju njegovega razvoja, delovanja in učenja v CUDV ... ter po preučiti zdravstvene dokumentacije in zdravstvenega dosjeja, posredovanega s strani službe za otroško in mladostniško psihiatrijo iz pediatrične klinike in upoštevaje pravil stroke. Ugotovila je, da je bila dr. A. samo delno seznanjena s stanjem mld. T. pred sprejemom na oddelek in je njeno mnenje odraz selektivno podanih podatkov s strani staršev. Sama pa je podala mnenje glede na celovit študijo spisa in je ocenila, da je bil T. na čustvenem, razvojnem in gibalnem področju hudo zanemarjen, saj je s primernimi vzpodbudami, sistematično organiziranimi dejavnostmi, katerih je deležen v CUDV ..., v kratkem času pokazal velik napredek in celotno obravnavo, ko je deležen cele vrste različnih terapevtskih, vedenjskih, razvojnih, ortopedskih in pedagoških in socialnih pristopov s strani ustanove, ki je posebej usmerjena za delo s takšnimi prikrajšanostmi pri otroku. Otrok do sedaj ni vzpostavil stika z očmi, hodil je po prstih, ni znal prijeti žlice, basal si je hrano v usta, kar je bilo izpostavljeno tudi v poročilih CSD. Zato je izvedenka ocenila, da je bil T. zanemarjen, saj kljub njegovim težavam, avtistični motnji, zaostanku v umskem razvoju, zmore več in do odvzema otroka in nastanitve v ustanovi ni bil ustrezno vzpodbujen v okviru svojih potencialov in je bil praktično na vseh področjih razvoja zanemarjen, njegovi potenciali niso bili ustrezno vzpodbujeni in v njegovem zgodnjem razvoju ni bilo pravega pristopa. Otrok se sicer razveseli staršev ob stikih, bolj pa ga razveseli tisto, kar mu prineseta, to so burgerji in sladice, kar pa ni pristno čustvo, ampak so le odzivi zadovoljstva. Izvedenka je še ugotovila, da dokler je mld. T. živel z materjo, to okolje zanj ni bilo ugodno. V tem okolju je bila zaznana napetost in sovražnost, kar je tudi povzročalo travmatiziranost posebej pri otroku, ki nima razumskih sposobnosti, da bi se znal od tega napetega okolja in sovražnosti omejiti. Glede stikov z očetom je bila izvedenka mnenja, da se oče zna vživeti v odnos z otrokom in se vidi, da ima otroka rad, vendar ga zavira preokupacija s tem, kaj se dela otroku narobe, kritičen je do vseh institucij, kar pa zmanjšuje zmožnost sodelovanja. Zato je sodišče določilo stike otroka z očetom v obsegu ure in pol, v kolikor bodo ti stiki v korist otroku na način, da se z otrokom igra, lovi, gre gledat konjičke in psičke v CUDV ... in ne da se otroka slika in pregleduje, saj je v takšnem primeru tudi 45 minut preveč za stik, se bodo lahko stiki izvajani tudi drugače. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo mnenje izvedenke v povezavi z drugimi dokazi. Ocenilo je, da je izvedensko mnenje izdelano pregledno, z dovolj jasnimi izhodišči in zaključki. Na strukturirana vprašanja je sodišču odgovarjala jasno in argumentirano. Na ustnem zaslišanju je svoje mnenje še dodatno dopolnila v smeri vseh podanih pripomb udeležencev postopka in vprašanj sodišča. Sodišče je na podlagi vseh izvedenih dokazov in okoliščin, ugotovljenih pri staršema vse v smislu zadovoljevanja otrokovih koristi, določilo stike med mld. T. in njegovim očetom enkrat tedensko ob četrtkih med 10.30 in 12.00 uro in po poteku dveh mesecev dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih od 10.30 do 12.00 ure, pod nadzorom strokovnih delavcev CUDV ... Sodišče je še presodilo, da v kolikor je oče dovolj poučen o resničnem stanju otrokove sposobnosti čustvovanja, dojemanja okolice in razvijanje potencialov, ob zavedanju, da njegov otrok nima samo motnje avtističnega spektra, ampak ima tudi težave v duševnem razvoju, mu bo prisotnost strokovnih sodelavcev zavoda v pomoč, da bodo stiki v kaj najboljši meri v korist mld. T., tako v čustvenem kot tudi v razvojnem smislu. Glede na mnenje izvedenke in prikaza nasprotne udeleženke ter na podlagi poročil CSD o poteku stikov, pa je sodišče ugotovilo, da je otroku v korist, da se omejijo stiki z materjo na stik enkrat mesečno v trajanju ure in pol, v izogib konfliktom in različnim interpretacijam in je določilo, da naj bo to vsak prvi četrtek v mesecu od 10.30 do 12.00 ure, pod nadzorom strokovnega sodelavca CUDV ... Sodišče je na podlagi izvedenke in mnenja CSD ugotovilo, da je mati s svojo nekritičnostjo do lastnih ravnanj otroku povzročala škodo in je zato ocenilo, da je v otrokovo korist, da se ji omejijo stiki z otrokom in se tako prepreči ogrožanje duševnega razvoja otroka. Sodišče je ugotovilo, da dosedanji stiki z materjo niso bili v korist otroka, saj mu niso bili ponujeni nikakršni vzgojni izzivi, niso bile upoštevane njegove želje in potrebe, temveč ga je s slačenjem, pregledovanjem in nato s fotografiranjem spravljala v neugoden, njemu nerazumljiv položaj, ki ni z ničemer doprinesel k njegovemu razvoju. Tako določeni stiki pa otroku ne morejo biti v škodo, saj se mu le na tak način omogoča občasna navzočnost matere v njegove življenju, četudi se je v pravem smislu zaradi svojih omejitev ne zaveda, vendar pa se mu tako onemogoča ohranjanje čustvene navezanosti na mater. Sodišče je sklepno ugotovilo, da stiki med otrokom in staršema lahko potekajo in jih je določilo tako, kot je to razvidno iz izreka sklepa, saj je ocenilo, da bodo le tako lahko stiki potekali dejansko v otrokovo korist. V kolikor bi se tekom izvajanja tako določenih stikov pokazalo, da so koristi otroka še vedno ogrožene ali da jih je primerneje urediti kako drugače, pa imajo udeleženci možnost skleniti nov sporazum o stikih oziroma v kolikor ni mogoč, predlagati uvedbo novega postopka za spremembo stikov. Odločilo je še o stroških, nastalih na prvi stopnji.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta nasprotna udeleženca. Podajata laično pritožbo. Ne strinjata se z odločitvijo sodišča prve stopnje in sta mnenja, da bo takšen način izvajanja stikov kot ga je določilo sodišče prve stopnje pomenil, da se bo pri otroku napravila nepopravljiva škoda, naredile se mu bodo krivice, zato je takšen sklep nepravičen. Navajata, da se je zadnja obravnava na sodišču odvijala brez staršev, kljub temu, da je bila odvetnica obveščena o opravičilu, da se ne moreta udeležiti tega naroka. Mnenja sta, da je njima bil otrok s strani CSD ugrabljen, da je CSD ... odvzel otroku očeta in mater. Zaradi odvzema otroka, ki je posledica nezakonitega dela CSD ... sta doživljala obup, strah, stres, travme, zanemarjanje, prišlo je do ločenosti proti volji očeta in matere z otrokom. Mnenja sta, da se je otroku do sedaj povzročala velika škoda, da sodišče ne bi smelo slediti poročilom CSD ... Njihova poročila so brez vrednosti, saj temeljijo na zapostavljanju pravic staršev po pošteni in enakopravni besedi ter po pravični obravnavi. Vse nepravilnosti je povzročil CDS ... in posledica njihovega ravnanja je ta, da je prišlo do odtujitve med staršema in otrokom. T. je sedaj zanemarjen, povzročajo se mu poškodbe, opuščena je potrebna skrb zanj in se mu dogajajo krivice od kar je bil neupravičeno ločen od staršev in so bili s tem onemogočeni redni stiki večkrat tedensko ali vsak dan. T. je bil deležen ljubeče, tople, čustvene skrbi njiju kot staršev, ko je še imel pravico živeti ob mamici. Vse je bilo vredu, dokler mu ta pravica ni bila odvzeta. Po njunem mnenju ni bilo s strani CSD ... izražene nobene pripravljenosti za sodelovanje. Center jima je samo škodil. Navajata, da ni res, da bi celo življenje otrok jedel le piškote, saj je imel ljubečo oskrbo očeta in matere in je imel na razpolago vso raznoliko hrano. Ni res, da sedaj otrok napreduje. Od decembra 2017, ko so otroka strpali v CUDV ... otrok ni bil deležen spodbude, ni bil deležen ustrezne nege, vseskozi je v plenice opravljal potrebo. S strani CUDV ... je bil zanemarjen, njegovim koristim se niso nič posvečali. Nihče se ni ukvarjal s tem, da ima otrok pravico do vsakodnevnih stikov z njima kot staršema in bi ona dva lahko sodelovala v obsežnem razvoju in bi otrok hitreje in manj stresno napredoval. Mnenja sta, da na CUDV lažejo in prikrivajo vso škodo, katero mu povzročajo zaradi odtujitve, zaradi česar se otrok ponoči zbuja in joka, ko pa prideta se stiska k njima. Zato je bilo T. povzročena velika škoda v ločenosti od očeta in matere in prehajanju v tuj, nepoznan svet in okolico. Pred odhodom v CUDV je že izgovarjal besede ata in mama. Tega sedaj ni več sposoben. CUDV ... govoril le o napredku, medtem ko se prikriva vsa škoda, prikriva se stiska T. zaradi kršitve pravice po otrokovi bližini s starši. Na dosedanjih stikih se mu posvečata z vso ljubeznijo do otroka. Zato predlagata, da sodišče sklep o stikih pod nadzorom odpravi, ker je škodljiv za otroka in se določi stike za oba starša vsakodnevno, po več ur, kot bo to omogočeno v zadovoljstvo, da lahko sina brez nadzora peljeta na svobodo izven CUDV ... Le tako bi se lahko vsaj v manjši meri omililo travmatiziranost otroka, katera je bila povzročena z njegovo ugrabitvijo. Otroka se je nezakonito pahnilo v tuje okolje ter se mu je onemogočila bližina staršev. Trenutno so ga pahnili v tuj svet, brez očetovske in materinske topline, kar je pri otroku povzročilo obup, strah in travme. V domači oskrbi otrok ni imel nikakršnih travm. Sodišče je nekritično sledilo mnenju izvedenke, izvedenka pa je odločala na podlagi posrednih informacij in ugibanj. Zato je mnenje izvedenke neobjektivno in zavajajoče. Mnenja sta, da niti sodišče niti CSD, niti izvedenka ne morejo uničiti otrokovo otroštvo. Sodišče bi se moralo postaviti v nevtralen položaj in bi lahko ugotovilo vso stisko povzročeno materi, njemu kot očetu in otroku. Gre za grob, stresen in neupravičen odvzem otroka, ki je bil pred tem deležen ljubezni, sedaj pa je deležen stresa, travme, zato je določitev stikov, kot je odločilo sodišče, v tem stanju nesprejemljiva in škodljiva za otroka. Mnenja sta, da je nujno, da se T. s sklepom sodišča omogoči vsakodnevne stike z obema staršema, po več ur, vse popoldne ali dopoldne, brez omejitve in to vsak dan. Sodišče bi moralo zaščiti otroka pred malomarno oskrbo v CUDV ... Staršema ni omogočeno, da bi imela vpogled v zakulisje med štiri stene, da bi videla kaj se dogaja s T., takrat, ko ona dva nista navzoča na CUDV ... Sodišče je otroku onemogočilo potrebo po obsežnih stikih, saj bi ob vsakodnevnih stikih s staršema hitreje napredoval. Izvedenka bi lahko videla posledice neprimerne oskrbe pri otroku, ko ga je pregledala. Izvedenka ni videla odtujitve otroka od staršev, ni bila poštena pri svojem mnenju in zato tega mnenja ne priznavata. Zahtevata, da se zasliši še T. pediatrinja M., ki je edini človek, ki bi lahko podal verodostojno mnenje. Tudi izvedenka M. je zapisala, da ne vidi nobenega razloga, da starša ne bi smela obiskovati T. v bolnici, v ustanovah in da bi T. moral imeti pravico, da ga oče in mati obiskujeta vsakodnevno. Sodišče bi se moralo zgroziti nad fotografijami, katere sta predložila kot dokaz, da je T. bil deležen surovega ravnanja, fizičnega nasilja, malomarnosti, zanemarjanja s strani CUDV in sodišče ni ukrepalo, da zaščiti otroka. Njima se je po krivici naprtilo, da je otrok travmatiziran in v stresu, saj T. ni bil deležen nobenih travm ali stisk. T. je sodišče iztrgalo iz ljubečega okolja staršev, mld. T. je bil proti volji odpeljan nazaj v CUDV..., po tistem, ko je bil pri njima, saj sta to storila iz obupa in zaradi poškodb. Sodišče ju je obsodilo kot krivca za vse kar se dogaja z otrokom. Na CSD so ju hoteli uniči kot starša. Oba kot starša sta se trudila biti ljubeča do otroka. Sklepa sodišča zato ne priznavata, je nepravičen, ker temelji na zavajajočih podatkih, neobjektivnih poročilih, zato naj se sklep odpravi, ker je v škodo otroku. Naj se določijo stiki brez omejitve, več ur na dan, brez nadzora in izven CUDV ..., to je edino pošteno do T... Situacija glede izvajanja stikov je drugačna kot jo prikazuje CUDV in CSD ... Ob prihodu na stik ga objameta, ljubkujeta, izražata topla čustva, vzpodbujata ga k učenju in to vse v dobrobit in dobro počutje otroka. Mnenja sta, da se otroku povzroča nepopravljiva škoda. Kot oče in mati mu nudita kot njunemu otroku vso ljubezen, nudita mu topla čustva, kot to lahko storita le oče in mati. Z zločinskimi dejanji inštitucij pa je otroku in njima to onemogočeno. Otrok bi celostno napredoval le z dovolj veliko bližino staršev, ki bi se dopolnjevala z obravnavo strokovnjakov za avtizem, sedaj pa je T. ogrožen zaradi neizvajanja stikov. Zato zahtevata, da se jima omogoči vsakodnevne stike, brez nadzora delavcev CUDV ... ali CSD.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru pa navaja, da so v tej zadevi ravnali strokovno ves čas, z namenom varovati koristi mld. T... Niso kršili njegovih pravic, niti pravic odraslih, ves čas pa so pogrešali sodelovanje otrokovih staršev z njimi, torej s strokovnimi službami. Starša se nista odzivala na vabila k razgovoru, nista se odzivala na usmerjanje v strokovno pomoč z namenom učenja, razvijanja in nadgrajevanja njune starševske vloge. Z gospo A. in gospodom K. so komunicirali ves čas korektno in spoštljivo, tako da ni prišlo do kakršnihkoli žalitev do njiju. Mnenja izvedenke sprejemajo in se z njim strinjajo. Glede delovanja CUDV ... pa so mnenja, da je to strokovna inštitucija z zaposlenimi strokovnjaki in osebjem, ki ima čut, znanje in izkušnje z delom z varovanci, ki so tja nameščeni z odločbami Zavoda za šolstvo. Opažajo, da je T. v CUDV ... zadovoljen, lepo napreduje, zanj prijazno skrbijo in osebju zaupa. Sporoča še, da je bila odločba št. 123-15/2017-237 z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti potrjena in da je bila pritožba staršev kot neutemeljena zavrnjena. Dne 26. 8. 2019 so prejeli tudi zapisnik socialne inšpekcije v zvezi z aktualno zadevo z zaključkom, da inšpekcija ni ugotovila kršitev veljavnih predpisov, zato so inšpekcijski nadzor ustavili. Otrok šele sedaj, ko je nameščen v CUDV pokaže pozitivna čustva, ko pridejo oni na obisk ali tudi, ko prideta oba starša. Starša pa sta do njih različno razpoložena. Nikoli ne vedo ali bo kdo od staršev do njih žaljiv, glasen, obtožujoč, nasilen do njih ali do delavcev CUDV, kateri se njihovih reakcij bojijo, saj večkrat tožijo o nevestnem dejanju in o slabi skrbi za otroka, gospa A. pa je tudi že fizično napadla njihove delavke, zato je morala že intervenirati tudi policija. Četudi so stiki pod nadzorom, žal v taki situaciji otroka ne morejo obvarovati, saj starša praktično nikoli ne sledita njihovim napotkom. Tako določeni stiki so otroku v korist, kot starša pa sta dolžna storiti korak v smeri, da se jima bo bolj zaupalo kot staršema. V primeru, da bosta starša sama pokazala, da lahko primerno poskrbita za dečka, pa se lahko stiki uredijo tudi na drugačen način. Zelo pa je pomembno, da se opredeli ura prihoda in odhoda iz centra, datum in način dela pa naj predlagajo delavci v CUDV ...

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pretežen del pritožbe obeh nasprotnih udeležencev, to je staršev mld. T. je usmerjen v dosedanji postopek odvzema mld. otroka njima kot staršema ter nato na njegovo namestitev na pediatrično bolnišnico, sedaj pa v CUDV ... Sodišče prve stopnje je obema staršema pojasnilo, da ni stvarno pristojno, da bi odločalo o utemeljenosti odvzema otroka in o namestitvi v ustrezen zavod, ker je to v pristojnosti CSD ... ter ministrstva. CSD ... je tekom tega postopka dne 13. 4. 2018 izdal končno odločbo o odvzemu mld. T. staršema in o njegovi namestitvi v Center za usposabljanje, delo in varstvo ... Ta odločba v času zadnjega naroka še ni bila dokončna. Iz odgovora CSD na pritožbo nasprotnih udeležencev pa je razvidno, da je ta odločba postala dokončna, saj je bila odločba št. 123-15/2017-273 z odločbo št. 12002-51/2017/23 z dne 29. 11. 2019 s strani Ministrstva za delo, socialne zadeve in enake možnosti potrjena in se je pritožba staršev mld. dečka na odločbo CSD kot neutemeljena zavrnila in se je odločba potrdila. Predlagatelj pa je tudi pojasnil, da so dne 26. 8. 2019 prejeli zapisnik socialne inšpekcije v zvezi z aktualno zadevo z zaključkom, da niso ugotovili kršitve veljavnih predpisov, zato so inšpekcijski nadzor ustavili. Zato je v tem nepravdnem postopku sodišče na predlog predlagateljev odločilo le o ureditvi stikov mld. otroka, ki je bil staršema odvzet z upravno odločbo pristojnega CSD ... – predlagateljem tega postopka. Sodišče pa je nato tekom tega postopka, na predlog predlagatelja stike urejalo z začasno odredbo, katera se je nato tudi spreminjala, kot je vse to obrazloženo v točki 17. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da so stiki med mld. otrokom in staršem potekali, nazadnje pa potekajo po ureditvi z začasno odredbo N 339/2017 z dne 26. 2. 2017 in sicer veljajo stiki s spremenjeno uro stikov in sicer ob četrtkih med 11.30 in 12.15 uro v prostorih CUDV ... in pod nadzorom strokovnega delavca CSD ... Tako pritožbene navedbe, ki so naperjene proti nezakonitemu odločanju upravnih organov, to je CSD ... in ministrstva, v tem pritožbenem postopku in tudi v postopku na prvi stopnji niso upoštevne, ker sta nasprotna udeleženca v postopku odvzema otroka imela vse pravice in možnosti, da sta sodelovala v tem postopku, pa je bil ta postopek vseeno zaključen, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje s pravnomočnim odvzemom mld. otroka. Sodišče prve in druge stopnje stopnje se zato tudi ne moreta spuščati v vsebino razlogov za odvzem otroka, vendar pa iz dosedanjega poteka odvzema izhaja, da je ta odvzem bil nujen zaradi zavarovanja koristi otroka, ker mld. otrok zaradi svojih posebnih potreb, zaradi avtizma in duševne manjrazvitosti potrebuje višji nivo in višjo strokovno usposobljenost pri vzgoji in napredovanju otroka, kot mu jo lahko nudita oba starša. 6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da starša izvajata dosedanje stike na primeren način. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da starša na stik prineseta kakšno hrano, kot so na primer hamburgerji, pice, piškoti, ki jih otrok včasih z veseljem poje, včasih pa si hrano bolj tlači v usta. Oče otroka ob prihodu na stik pozdravi, ga objame in bolj ljubkuje kot mati, oče se tudi igra z njim, mu podaja žogo, pihata milne mehurčke, se pogovarja z njim in ga posluša, otrok se nato tudi večkrat samoiniciativno usede k očetu v naročje, medtem ko se mama ne ukvarja toliko z njim, ga manj ljubkuje in se večino časa posveča snemanju in fotografiranju s telefonom. Odvisno od stika do stika, se večinoma časa celoten stik snema in fotografira. Starša na stiku pregledata otroka, ga slečeta in v kolikor ima kakšno poškodbo, to tudi fotografirata in zato je sodišče ugotovilo, da na stikih otrok staršema ni najpomembnejši, da se hitro zapleteta v konflikt z osebjem, kar vznemirja tudi ostale otroke v domu. Sodišče je ugotovilo, da takšno ravnanje na stikih nato vodi do besednih konfliktov in razburjanj s strani nasprotnih udeležencev in njunega neprimernega vedenja in da stresno in neugodno vplivata na samega mld. T. in na vse stanovalce CUDV ... Pritožbene navedbe obeh staršev, ki skušata prikazati, da na stikih izvajata in prikazujeta ljubeč odnos do otroka tako niso utemeljene, saj skoraj vse nasprotno izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da torej starša nista brez potrebne pomoči sposobna izvajati normalnih stikov in zato ni v korist otroka to kar navajata v pritožbi, da naj bi potekali stiki med njima in otrokom brez omejitev, vsakodnevno in brez nadzora. Za takšno odločitev sodišče prve stopnje ni imelo opore v dosedanjem poteku izvajanja stikov in v dosedanjem odnosu staršev do mld. T., kot je vse to razvidno iz poročil CSD, zlasti pa vse to izhaja iz mnenja izvedenke, katerega je sodišče prve stopnje pridobilo tekom postopka na prvi stopnji.

7. Nadalje v pritožbi starša navajata, da je prišlo do nazadovanja otroka, od kar je v zavodski oskrbi. Temu sodišče ni moglo slediti, saj je pri otroku podana hujša motnja v duševnem razvoju in intenzivna simptomatika motnje iz avtističnega spektra ter zaradi tega potrebuje celostno obravnavo, tako nevrofizioterapevtsko, ortopedsko, logopedsko in pedagoško, v razmerah, ki mu omogočajo zdravstveno oskrbo in optimalno socializacijo. Potrebno je, da njegovo učenje poteka na način vezane pozornosti. Igra z njim mora biti sproščujoča, tudi gibanje z vključenimi elementi dotika in posluha za njegov potencial, za socialno interakcijo in razvijanje zanimanj, igrač in drugih predmetov pa ne sme biti preveč. Vzpodbujati je potrebno odzivna, osnovna medsebojna sporočila, bližanje in sodelovanje, postopoma in občutljivo je treba razvijati vse daljše usmerjanje otrokove pozornosti. Tako morajo dnevne rutine kot so spanje, prehrana, oblačenje, igra, odvajanje, potekati predvidljivo in v znanem fiziološkem urniku in usklajeno z njegovim razvojem. Zato je po mnenju izvedenke nujno indicirano bivanje otroka v ustanovi, kjer je deležen vse strokovne pomoči, ker se mora najprej ublažiti vse dosedanje prikrajšanosti in travmatiziranosti v zgodnjih obdobjih razvoja. Zato sodišče ni moglo upoštevati neobjektivnih prikazov obeh staršev o neprimernosti namestitve mld. otroka, saj je takšno namestitev predlagal tudi Zavod za šolstvo. Iz teh razlogov zato ni mogoče pritrditi v pritožbi nasprotnih udeležencev navedenih očitkov, da gre za nestrokovno ravnanje delavcev v CUDV ... Ravno nasprotno. Takšno izvajanje oskrbe je očitno otroku v največjo korist, saj otrok pred tem ni bil deležen, s strani staršev nudenja ustrezne oskrbe in vzgoje.

8. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je pri otroku že opazen viden napredek, saj so strokovni delavci CUDV ... na podlagi mnenj in priporočil s strani strokovnjakov na Pediatrični kliniki v septembru in oktobru 2017 po opravljeni diagnostiki, sproti in kontinuirano realizirali usmeritve pri njegovi oskrbi, kar je bilo mogoče razbrati tudi iz Pedagoškega poročila CUDV ... z dne 21. 12. 2018, zaradi česar sodišče trditvam staršev o nazadovanju otroka od kar je v zavodski oskrbi ni moglo slediti in zato pritožbene navedbe, v katerih takšno odločitev ne sprejemata, niso utemeljene, ker so v nasprotju s strokovnim in argumentiranim mnenjem izvedenke, ki temelji na celostnem pregledu vsega gradiva, ki se nanaša na dosedanji potek otrokovega duševnega in siceršnjega razvoja. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev, da bi sodišče moralo slediti mnenju dr. A., ker postavljena izvedenka ni imela na voljo dovolj podatkov. Izvedenka dr. ... je namreč prepričljivo izpovedala, da je svoje mnenje podala po celoviti preučitvi celotnega spisovnega gradiva, na osnovi pogovora z obema staršema, po pregledu dečka in spremljanju njegovega razvoja, delovanja in učenja v CUDV ..., ter po preučitvi zdravstvene dokumentacije in zdravstvenih dosjejev, posredovanih s strani službe za otroško in mladostniško psihiatrijo iz Pediatrične klinike in upoštevaje pravila stroke. Sodišče je ugotovilo, da je bila dr. A. samo delno seznanjena s stanjem mld. T. pred sprejemom na oddelek in je njeno mnenje odraz selektivno podanih podatkov s strani staršev, sama dr. ... pa je podala mnenje glede na celovit študij spisa in je ocenila, da je bil mld. T. na čustvenem, razvojnem in gibalnem področju hudo zanemarjen, je pa s primernimi spodbudami, sistematičnimi in organiziranimi dejavnostmi katerih je deležen v CUDV ..., v kratkem času pokazal velik napredek. Pred to celostno obravnavo, ko je sedaj deležen cele vrste različnih terapevtskih, vedenjskih, razvojnih, ortopedskih, pedagoških in socialnih pristopov s strani ustanove, ki je posebej usmerjena v delo s takšnimi prikrajšanostmi, pa tega ni bil deležen. Otrok ni vzpostavljal stika z očmi, hodil je po prstih, ni znal prijeti žlice, basal si je hrano v usta, kar je bilo izpostavljeno tudi v poročil CSD. Zato je izvedenka ocenila, da je bil mld. T. zanemarjen, saj kljub njegovim težavam, avtistični motnji in zaostanku v umskem razvoju, zmore več in do odvzema otroka in nastanitve v ustanovi ni bil ustrezno vzpodbujen v okviru svojih potencialov in je bil praktično na vseh področjih razvoja zanemarjen, njegovi potenciali niso bili ustrezno vzpodbujeni in v njegovem zgodnjem razvoju ni bilo pravega pristopa. Vrzeli v razvoju so bile večje kot dopuščajo njegovi potenciali in bi morali biti kljub njegovemu zaostanku v razvoju že bolj razvit. Sodišče je sledilo izvedenki, ki je prepričljivo obrazložila, da čustveno odzivanje otroka kot ga opisujeta starša, da se ju razveseli, ko ju vidi in je žalosten, ko odhajata, ni pravo čustveno stanje, saj otroci z motnjo avtističnega spektra ne razvijajo čustvenega odzivanja celovito, ampak so možne različne stopnje in pri mld. T. je pomanjkljivost čustvenega odzivanja zelo izrazita. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da gre za ljubeč in čustven odnos med njima in otrokom, saj je sodišče ugotovilo, da starša s slikanjem s telefonom in s snemanjem ter pregledovanjem slečenega otroka izvajata takšne pristope, ki so nerazumljivi in sodišče ne vidi in ne zazna smiselnosti v tem početju. To tudi doživlja otrok kot veliko nelagodje, kot poseg nekam, kjer se ne počuti dobro, saj njegovi rahli in občutljivi potenciali tega ne dopuščajo. Sodišče je zato prepričano, da bi bilo potrebno staršema nuditi pomoč pri izvajanju stikov na način, da bodo stiki potekali v otrokovo korist, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odločiti in določiti takšne stike, ki bi bili nenadzorovani in bi potekali vsakodnevno. Kot je razvidno iz pritožbe nasprotnih udeležencev, le-ta še vedno ne razumeta trenutnega stanja mld. otroka in njegovih odzivov nanju kot starša, ker še nista dovolj usposobljena za to, da bi lahko sama skrbela za celovit otrokov razvoj.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh izvedenih dokazov in okoliščin, ugotovljenih pri staršema ter predvsem v smislu zasledovanja otrokove koristi zato pravilno določilo stike med mld. T. in njegovim očetom enkrat tedensko ob četrtkih med 10.30 in 12.00 uro in po poteku dveh mesecev dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 10.30 do 12.00 ure, pod nadzorom strokovnih delavcev CUDV ... Sodišče je sicer verjelo očetu, da je zaskrbljen, ko vidi poškodovanega otroka, ko pride na stik, vendar pa je sodišče ocenilo, da takšne poškodbe niso posledica neprimernega ravnanja v CUDV, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre za otroka z omejenimi motoričnimi dejavnostmi, ki so še zelo neusklajene in nekoordinirane in v povezavi z njegovo veliko energijo in potrebo po premikanju lahko privedejo do bistveno več poškodb, kot pri otrocih brez navedenih disfunkcij ter da bi poškodbe lahko preprečili le s tem, da se mu omeji prosta igra, s tem pa bi se mu povzročila škoda, saj se ne bi upoštevalo njegovih potreb in želja. Sodišče pa je ugotovilo, da je imel otrok tudi, ko je še živel z njima kakšno modrico in so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da se pri delu v CUDV z otrokom dogajajo nepravilnosti.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi potekali stiki brez nadzora. Sodišče prve stopnje je ugotovilo zelo odklonilen odnos nasprotnih udeležencev do predlagatelja, saj se ne želita niti udeležiti narokov, da se ne bi srečala s predstavnico predlagatelja. Glede na mnenje izvedenke je sodišče ocenilo, da ni otroku v najboljšo korist, da stike nadzorujejo strokovni delavci CSD ..., ampak je ocenilo, da je primerneje, da jih nadzorujejo strokovni delavci v CUDV ..., ki bodo lahko z rednim in strokovnim delom pripomogli k temu, da bodo stiki, kakršni so dosedaj določeni, v najboljši meri preživeti koristno in v otrokovo zadovoljstvo. Sodišče je v odločitvi poudarilo, da v kolikor bo vzpostavljeno zaupanje staršev do strokovnega osebja CUDV ... in se bosta tako oče in mati potrudila, da bodo stiki v kar največjo dolgoročno korist mld. T., bo deček, v okviru svojih potencialov, še hitreje napredoval. Zato je potrebno pritožbeno odgovoriti nasprotnima udeležencem, da naj kot starša svojo energijo namesto v iskanju napak pri obravnavi mld. T., raje usmerita v to, da bo čas ob stikih z otrokom izkoriščen kvalitetno po vsebini, ki je usmerjena v razvojno obravnavo, ki mu bo v dolgoročno korist. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe v katerih kar naprej izpostavljata nepravilno obravnavanje otroka s strani delavcev CUDV ... Starša ne moreta nuditi potrebno oskrbo in razvoj v domačem okolju, saj je sodišče na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je mld. T. otrok, ki potrebuje rutino in predvidljivost ter so njegove adaptacijske sposobnosti na spremembe zelo omejene in občutljive. Zato je odločite sodišča prve stopnje pravilna, da bo najprej podaljšalo en stik na uro in pol s priporočenimi vsebinskimi spremembami stika, da se bo oče več ukvarjal z otrokom in manj s fotografiranjem otroka na stikih, po preteku dveh mesecev in po podanem pozitivnem mnenju s strani strokovnih sodelavcev, ki bodo prisostvovali stikom, pa se bodo stiki povečali na dvakrat tedensko.

11. Neutemeljena je tudi pritožba matere otroka, ko zahteva neomejene stike. Sodišče je na podlagi mnenja izvedenke in mnenj CSD ugotovilo, da je mati s svojo nekritičnostjo do lastnih ravnanj otroku povzročala škodo in je zato ocenilo, da je v otrokovo korist, da se ji omejijo stiki z otrokom in se ji tako prepreči ogrožanje duševnega razvoja otroka. Sodišče sicer ni dvomilo, da ima mati rada svojega otroka, vendar se ne zaveda, da mu s svojo konfliktno držo in jezo škoduje in glede na mnenje izvedenke je konfliktno okolje pri mld. T. že povzročilo travmatiziranost in otrokove koristi ne smejo biti ogrožene s takšnim izvajanjem stikov, da pomenijo za otroka psihično obremenitev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se materi stiki omejijo, da ne pride pri otroku do škode. Da bi tudi ti stiki z materjo v bodoče lahko potekali pogosteje, mogoče nekoč tudi brez nadzora, kar poudarja v pritožbi, pa si bo morala mati poiskati redno psihoterapevtsko pomoč, ki jo bo usposobila za neškodljivo starševstvo in bi se tako dosedanji stiki po vsebini lahko korenito spremenili. Dosedanji stiki otroka z materjo njemu niso bili v korist, saj mu niso bili ponujeni nikakršni vzgojni izzivi, niso bile upoštevane njegove želje in potrebe, temveč se ga je s slačenjem, pregledovanjem in nato s fotografiranjem spravljalo v neugoden, njemu nerazumljiv položaj, ki ni z ničemer doprinesel k njegovemu razvoju. Kljub temu pa je sodišče zaključilo, da takšni omejeni stiki pod nadzorom strokovnih delavcev zavoda, ki jih T. pozna in se ob njih počuti varnega in sprejetega, otroku ne morejo biti v škodo, saj se mu le na tak način omogoča občasno navzočnost matere v njegovem življenju, četudi se v pravem smislu svojih omejitev ne zaveda, pa vendar se mu tako omogoča ohranjanje čustvene navezanosti na mater.

12. Glede na vse obrazloženo se tako izkaže pritožba nasprotnih udeležencev kot neutemeljena. Starša skušata z negativnimi pritožbenimi navedbami in nesprejemanjem sedanje situacije degradirati dosedanje delo CSD in delo CUDV, pri tem pa očitno ne sledita mnenju strokovnih inštitucij in mnenju izvedenke, kaj je v največjo otrokovo korist. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo argumentiranim in strokovnim zaključkom izvedenke, ki imajo oporo v dosedanjem poteku otrokovega negativnega razvoja in v sedanjem izboljšanju od kar je nameščen v ustrezno ustanovo in je zato odločitev sodišča prve stopnje o omejevanju stikov otroka z obema staršema pravilna in je trenutno to v največjo otrokovo korist. Sodišče prve stopnje pa se je že izreklo o možnostih za izvajanje stikov v večjem obsegu tudi brez navzočnosti, vendar je vse to odvisno od tega kako bosta nasprotna udeleženca kot starša sposobna razumeti in na kakšen način bo zagotovljeno za največje otrokove koristi, ki so trenutno najbolj varovane v CUDV, ker je za to najbolj strokovno usposobljen, starša pa nista. Zato je sodišče druge stopnje, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo obeh nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb ZPP in ZNP, ker je zadnjo obravnavo opravilo v nenavzočnosti nasprotnih udeležencev, kar je pravilno obrazložilo v sklepu z dne 21. 10. 2019, katerega je potrdilo sodišče druge stopnje s sklepom I Cp 107/2020 z dne 15. 4. 2020. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP in ZNP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.