Jedro

Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.

Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 4. 3. 2021 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 2. 12. 2020 (I. tč. izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in ji priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: lažje fizično delo, brez dvigovanja in prenašanja bremen, težjih od 5 kg, brez pogostega dela v prisilnih držah hrbtenice, ki poteka v ugodnih mikro klimatskih pogojih ter brez vsiljenega tempa in ritma dela, ki si ga narekuje sama za doseganje polne delovne učinkovitosti, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje (II. tč. izreka). Izreklo je, da o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila odloči toženec v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici v 8-ih dneh povrne 662,10 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Zoper II. in IV. tč. izreka sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in prizna pravico do invalidske pokojnine. Priglaša stroške pritožbe.

Ne strinja se z argumentacijo, da so izvedenci in komisija delo opravili prepričljivo, verodostojno in strokovno. Ker niso odgovorili na nobeno od njenih trditev, je podana kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Izvedenci bi v skladu z 252. in 254. členom ZPP na podane trditve morali dati pojasnila, oz. bi sodišče v nasprotnem primeru moralo angažirati drugega izvedenca. Izvedenci se sploh niso opredelili do navedb, da ne more delati, da rabi pomoč za osnovna opravila, da stežka hodi in gre lahko ven le v spremstvu sina. V zvezi z izpovedjo člana komisije na obravnavi 25. 1. 2022, da je 25 % obolelih za fibromialgijo nezmožnih za delo, navaja da spada v prav to skupino. Že tri leta od maja 2019 ni sposobna za delo, saj je vseskozi v bolniškem staležu. Iz zaposlitvenega načrta Zavoda RS za zaposlovanje z dne 3. 1. 2022 izhaja, da je oproščena iskanja zaposlitve iz zdravstvenih razlogov do 30. 9. 2022. Ker že vrsto let ne more iti na delo, ga opravljati ter se vključiti v delovni proces, ni videti smisla v podaljšanju agonije. Izpostavlja mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2021, ki med drugim ugotavlja tudi, da ji delodajalec ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Komisija deluje v okviru toženega zavoda, ki po eni strani ugotavlja, da ni zmožna za delo in da ji lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, po drugi strani pa se upira razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti, kar je kontradiktornost brez primere.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba sodišča prve stopnje je v tč. I izreka o odpravi toženčevih odločb z dne 4. 3. 2021 in 2. 12. 2020, v tč. III izreka o odrejeni izdaji odločbe o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila ter stroškovni V. tč. izreka, že pravnomočna, saj v tem delu ni izpodbijana. Tudi izpodbijani II. in IV tč. izreka sodbe sta izdani ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

5. V zadevi ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato ni kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe oz. razlogi o odločilnih dejstvih niso nejasni niti sami s seboj v nasprotju. To velja tudi glede očitane nepravilne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zatrjevanja popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, ki v obravnavanem primeru zagotovo ni izkazana.

Dejstvo, da sodišče ni postopalo po 254. členu ZPP in ni imenovalo novega sodno medicinskega izvedenca le zato, ker tožnica z že pridobljenim izvedenskim mnenjem ni bila zadovoljna, ne pomeni kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP. Zavrnjen dokazni predlog ni vplival na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu. Sodišče namreč ni dolžno izvesti dokaza, če oceni, da je sporno dejstvo že razčiščeno z izvedenim dokazom, kot je argumentirano utemeljilo v 3. tč. obrazložitve sodbe. Tudi sicer mora stranka v skladu z 286.b členom ZPP morebitno procesno kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, saj je v nasprotnem prekludirana, kot v obravnavani zadevi, ko je domnevna kršitev prvič zatrjevana šele v pritožbi.

6. V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja A. fakultete Univerze v B. z dne 15. 10. 2021 (Fakultetna komisija) (list. 30-38) v sestavi specialistov medicine dela, psihiatrije, interne medicine in ortopedije ter izpovedi prof. dr. C. C. na obravnavi (list. 53-54) je strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo po 1. alineji 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen. Pritožba zoper IV. tč. izreka sodbe ne more biti uspešna.

7. Pritožba ne more biti uspešna niti zoper II. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Po logični in prepričljivi oceni izvedenih dokazov, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v skladu z 8. členom ZPP, je tožnica pravilno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Nobenega dvoma ni, da za delo čistilke več ni zmožna, temveč le še za lažje fizično delo brez dvigovanja in prenašanja bremen težjih od 5 kg, brez pogostega dela v prisilnih držah hrbtenice, ki poteka v ugodnih mikro klimatskih pogojih ter brez vsiljenega tempa in ritma dela, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.

Ob izkazani fibromialgiji ter degenerativnih spremembah vratne in ledvene hrbtenice brez nevroloških izpadov je izpodbijana II. tč. izreka sodbe utemeljeno oprta na izvedensko mnenje Fakultetne komisije. Sodno izvedensko mnenje je podano na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter izvida osebnega pregleda o funkcijskem in nevrološkem statusu tožnice. V skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj je kljub anamnestičnim navedbam tožnice, da naj zaradi fibromialgije ne bi bila zmožna za nobeno delo, na podlagi objektiviziranih medicinskih izvidov prepričljivo ocenjeno, da do 4. 3. 2021 delazmožnost ni bila v celoti izgubljena. Da je bila torej pri njej podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob stvarnih razbremenitvah in časovno omejitvijo 4 ure dnevno. Pritožbeno sodišče nima nobenega razloga za dvom v ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje.

Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.

8. V neizpodbijani III. tč. izreka sodbe, ki je že pravnomočna, je hkrati pravilno odrejeno, da bo o pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila v skladu s 86. členom ZPIZ-2 odločil toženi zavod s posebno odločbo.

9. Iz predhodnih dejanskih in pravnih razlogov, ko sta upravni odločbi na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) že pravnomočno odpravljeni, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen (IV tč. izreka). Hkrati je tožnica v izpodbijani II. tč. izreka sodbe zaradi bolezni zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko s stvarnimi razbremenitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov in časovno omejitvijo.

10. Pritožba zoper izpodbijani del sodbe ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vlogo multidisciplinarne4 Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu iz 3. odst. 492. člena ZPIZ-2 v zvezi z 103. členom ZPIZ-1, ki je 27. 10. 2021 podala mnenje, da D. tožnici ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in zato obstaja podlaga za odpoved pogodbe po 102. členu ZPIZ-1 in 40. členu ZZRZZ ter nekaterih drugih, ki za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantne, se sodišče v skladu s 360. členom ZPP posebej ni bilo dolžno opredeljevati. Poudarja le, da sistemska ureditev invalidskega zavarovanja že od uveljavitve ZPIZ-1 s 1. 1. 2000, oz. renovirane invalidske ureditve, uveljavljene 1. 1. 2003 delovnim invalidom ne zagotavlja absolutne zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec objektivno ne more zagotoviti dela v skladu s preostalo delazmožnostjo5. 11. Ob takšnem pritožbenem izidu je glede na 165. člen v zvezi s 154. členom ZPP pritožbeno sodišče sklenilo, da pritožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Sestavljene iz predstavnikov ZPIZ-a, Inšpektorata za delo RS, Zavoda za zaposlovanje RS ter predstavnika delodajalcev in sindikatov. 5 Tako tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) s komentarjem; GV, Ljubljana 2000; str. 429, 432 in ostale.