Jedro

Okrajno sodišče, pred katerim je v teku kazenski postopek za kaznivo dejanje iz njegove stvarne pristojnosti, ne more z uporabo določbe 1. odst. 32.čl. ZKP odstopiti kazenske zadeve okrožnemu sodišču, pri katerem zoper istega obdolženca tudi teče kazenski postopek, če pred tem ni temu sodišču predlagalo združitve kazenskih postopkov v enotno obravnavanje. Kakor hitro pa okrožno sodišče sklep o združitvi kazenskih postopkov sprejme, obvesti o tem okrajno sodišče, ki nato odstopi zadevo v nadaljnji postopek okrožnemu sodišču brez izdaje posebnega sklepa o stvarni nepristojnosti.

Izrek

Za sojenje v kazenski zadevi zoper obdolženo R.M.Š. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je s sklepom, citiranim v izreku odločilo, da se kazenska zadeva piranskega okrajnega sodišča opr.št. K 43/95 zoper obdolženo R.M.Š. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru.

Po pravnomočnosti tega sklepa in ko je bila kazenska zadeva poslana Okrožnemu sodišču v Kopru pa je predsednik senata na podlagi 1. odst. 37. čl. ZKP sprožil spor o pristojnosti. Meni namreč, da določba 1. odst. 32. čl. ZKP, na katero se v razlogih sklicuje Okrajno sodišče v Piranu prihaja v poštev le v primeru, ko je ista oseba z enim obtožnim aktom obtožena več kaznivih dejanj, katerih obravnava spada k sodiščem različnih stvarnih prisojnosti. Nadalje navaja, da bi lahko Okrajno sodišče v Piranu zadevo odstopilo v poslovanje koprskemu okrožnemu sodišču le v primeru, če bi pred tem prišlo do združitve kazenskih postopkov.

Po pregledu spisovnih podatkov sodišče druge stopnje, kot pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti ugotavlja, da je okrajno sodišče ravnalo napak, ko je, ne da bi pred tem predlagalo združitev postopkov, zadevo na podlagi 1. odst. 32. čl. ZKP odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru. Določba 1. odst. 32. čl. navedene postave sicer res določa, da je v primeru, če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj in je za nekatere od njih pristojno okrajno sodišče, za druga pa okrožno sodišče, pristojno za postopek okrožno sodišče, pa vendar je iz nadaljnjega besedila iste določbe razbrati, da velja ta princip združevanje le v primeru, ko je ena oseba z enim obtožbenim aktom obtožena več kaznivih dejanj, pa spadajo nekatera v stvarno pristojnost okrajnega, druga pa okrožnega sodišča. Odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo pa je v pristojnosti tistega sodišča, ki je pristojno za enoten postopek, tako, kakor je to razbrati iz določbe 6. odst. 32. čl. ZKP. V konkretnem primeru je to Okrožno sodišče v Kopru. Iz določbe 5. odst. 32. čl. pa je razbrati, da se tudi v primeru iz 1. odst. istega člena le praviloma izvede enoten postopek in izda ena sama sodba, kar z drugo besedo pomeni, da združitev postopka tudi ni obligatorna, tako, kakor to napak pojmuje sodišče prve stopnje.

Okrajno sodišče pred katerim je v teku kazenski postopek za kaznivo dejanje iz njegove stvarne pristojnosti se ne more razglasiti za stvarno nepristojno in odstopiti zadevo okrožnemu sodišču, če pred tem ni temu sodišču predlagalo združitve kazenskih postopkov v enotno obravnavanje. Kakor hitro pa okrožno sodišče sklep o združitvi kazenskih postopkov sprejme, obvesti o tem okrajno sodišče, ki nato odstopi zadevo v nadaljnji postopek okrožnemu sodišču brez izdaje posebnega sklepa o stvarni nepristojnosti.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo tedaj na podlagi 1. odst. 38. čl. ZKP skleniti tako, kakor je to razvidno iz izreka te odločbe.