15. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zofije Kalinger iz Ljubljane in Jožice Hladnik iz Rakeka na seji dne 15. maja 2003

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 125. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 64/01 in 108/02) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve alineje 4. 1. točke Odredbe o normativih in standardih v poklicnih in strokovnih šolah (Uradni list RS, št. 45/98, 70/99 in 69/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnici sta zaposleni v Srednji trgovski šoli (v nadaljevanju Šola) na delovnem mestu pisarniški referent. Šola ima 61 oddelkov rednega izobraževanja ter 6 oddelkov za izobraževanje odraslih. V zvezi s tem navajata, da je glede na osnovni normativ 20 oddelkov, njun obseg dela povečan za 65%. Za povečani obseg dela nista posebej plačani in morata za osnovno plačo delati 10 do 12 ur dnevno. Zatrjujeta, da je zaradi obsega dela nemogoče izkoristiti letni dopust. Učitelji pa so nasprotno upravičeni do izplačila vseh ur, dopusta imajo preko 40 delovnih dni in imajo še mnoge druge ugodnosti. Zatrjujeta neskladnost v izreku izpodbijane določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) in Odredbe o normativih in standardih v poklicnih in strokovnih šolah (v nadaljevanju Odredba) s 14., 22. in 26. členom Ustave.

Predlagata, naj se izpodbijani določbi razveljavita in naj se naloži Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (v nadaljevanju Ministrstvo) povračilo povzročene škode in pravično plačilo opravljenega dela.

B. - I.

2.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča.

3.Pobudnici izpodbijata 125. člen ZOFVI. Izpodbijana določba ureja dopust strokovnih delavcev v javnem vrtcu oziroma šoli, v zadnjem odstavku pa določa, da imajo delavci pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače ali brez nadomestila plače ter druge pravice iz delovnega razmerja v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom in kolektivno pogodbo. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 64/01 - v nadaljevanju ZOFVI-A), ki je začel veljati po vloženi pobudi, je bila izpodbijana določba delno spremenjena. Predvsem je ugodneje uredila pravico do letnega dopusta za strokovne delavce v javnih vrtcih in šolah (minimalni dopust je povečan za dva dni, koriščenje neporabljenega dopusta pa se lahko prenese do konca naslednjega šolskega leta), črtala pa je drugi in tretji odstavek, ki sta določala sankcijo za krivdno neporabo letnega dopusta ter primere, ko je bil strokovni delavec upravičen do plačila neporabljenega letnega dopusta.

4.Pobudnici z ničimer ne izkažeta, da bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njun pravni položaj. Tudi ne navajata, ali (in če, kako) izpodbijani 125. člen ZOFVI posega v njune pravice, pravne koristi ali pravne interese. Njuno zatrjevanje o dodatnih obremenitvah na delovnem mestu, o nalaganju dodatnih obveznosti brez plačila ter o nezmožnosti koriščenja letnega dopusta, pa so lahko predmet sodnega varstva njunih delovnih pravic in ne predmet presoje predpisa. Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrglo.

B. - II.

5.Pobudnici izpodbijata tudi prvo alinejo 4. 1. točke Odredbe, ki določa, da ravnatelj šole z 20 in več oddelki sistematizira eno delovno mesto pisarniškega referenta. Iz navedb pobudnic izhaja, da je glede na obseg dela in na normativ, določen v izpodbijani določbi, za njuno delo premalo sistematiziranih delovnih mest. Navedeno izhaja tudi iz njunega sklicevanja na določbo 7. 3. Odredbe, ki pa jo pobudnici napačno razumeta.Ta ureja le odstopanja od normativov v zvezi z oblikovanjem oddelkov ter skupin na predmetni šoli in določa organ, ki taka odstopanja odobri.

6.Ustavno sodišče v okviru svoje pristojnosti ne presoja, ali je delodajalec ustrezno in v zadostni meri sistematiziral posamezna delovna mesta glede na določbo Odredbe. Tudi morebitna kršitev takšne določbe ne more biti predmet ustavnosodne presoje predpisa. Zaradi navedenega je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

7.Pobudnici tudi zahtevata, da Ustavno sodišče naloži Ministrstvu povračilo povzročene škode in pravično plačilo opravljenega dela. Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno odločati o takšnih zahtevkih oziroma ni pristojno, da odreja državnim organom ter drugim subjektom obveznost plačila odškodnine. Odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode, ki jima je bila povzročena z ravnanjem delodajalca, lahko uveljavljata pobudnici pred pristojnim sodiščem. Šele po izčrpanju pravnih sredstev v teh postopkih, pa lahko ob pogojih ZUstS vložita tudi ustavno pritožbo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić