Jedro

Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. 274. čl. ZPP določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep občnega zbora Lovske družine ( LD ) B. z dne 7.4.2002 ter sklep P. zveze lovskih družin P. št. 1/2002 z dne 5.6.2002 ter toženima strankama naložilo, da sta dolžni tožniku nerazdelno povrniti pravdne stroške v znesku 122.802,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 15-ih dneh.

Zoper sodbo se toženi stranki pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da se izpodbijana sodba razveljavi in tožba zavrže, podrejeno, da se sodba spremeni, tako da se tožbeni zahtevek zavrne, oz., da se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Iz pritožbenih razlogov izhaja, da je bil tožnik črtan iz članstva zaradi neporavnanih obvez do LD po poprejšnjem obvestilu, da je dolžan plačati 180 DEM v tolarski protivrednosti, kar je razlog za črtanje iz članstva po 4. alinei 9/b. člena Pravil. Prenehanje članstva s črtanjem ugotovi upravni odbor, v konkretnem primeru je upravni odbor to pristojnost prenesel na občni zbor, ki je tožnika črtal iz članstva na podlagi sklepa z dne 18.3.2001. Za črtanje iz članstva se ne izvede disciplinski postopek, temveč pristojni organ ugotovi nastop razlogov za prenehanje članstva. Tožnik je bil seznanjen o sklepu občnega zbora dne 31.3.2001, kar izhaja in njegove pritožbe, ki jo je naslovil na Zvezo lovskih družin. Pri Zvezi lovskih družin sicer obstaja pritožbena disciplinska komisija, ki pa je pristojna za odločanje v primerih, ko je zoper člane uveden disciplinski postopek in izrečen disciplinski ukrep. V konkretnem primeru pa je tožnik s tem, ko je vložil pritožbo na Zvezo lovskih družin dejansko zavedel Zvezo oz. pritožbeno disciplinsko komisijo, da je odločala o njegovi pritožbi. S tem, ko je tožnik dne 31.3.2001 prejel obvestilo Lovske družine Brkini, da je bil črtan iz članstva, mu je začel teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva. Zato menita, da je tožba z dne 24.6.2002 prepozna, na kar bi moralo sodišče paziti po uradni dolžnosti in kar je razlog za zavrženje tožbe. Res je občni zbor 7.4.2002 ponovno sklenil, da tožniku zaradi neporavnanih obvez preneha članstvo in da je predmet tožbenega zahtevka sklep občnega zbora z dne 7.4.2002, vendar je tudi v takem primeru tožba prepozna, saj je bil tožnik s tem sklepom obveščen 10.4.2002, zato je tožba, vložena 24.6.2002, vsekakor prepozna. Dejstvo, da je tožnik vložil pritožbo na pritožbeno disciplinsko komisijo Zveze lovskih družin, ne vpliva na tek 30-dnevnega roka. To je vedela tudi tožeča stranka, saj je v tožbi navedla, da je odločal organ drugotožene stranke, ki je pristojen za odločanje o disciplinskih zadevah. Torej vedela je, da ta organ ni pristojen odločati o njegovi pritožbi. Tožeča stranka je zavestno vložila pritožbo na nepristojen organ. Namreč iz obvestil o prejetih sklepih tak pravni pouk ne izhaja. Zato rok za vložitev tožbe začne teči z dnem, ko je tožnik 31.3.2001 oz. 10.4.2002 bil obveščen o sklepih občnega zbora. Tožba tudi ni sklepčna in tožnik za tak tožbeni zahtevek nima pravnega interesa. Namreč, v kolikor gre za spor zaradi nepravilnega črtanja iz članstva, se v takem primeru ne zahteva razveljavitev sklepov, sprejetih s strani organov lovske družine ali Zveze, temveč se mora tožbeni zahtevek glasiti na ugotovitev, da je tožnika prvotožena stranka iz članstva nezakonito črtala, da je še vedno član LD in kot dajatveni zahtevek, da ga je tožena stranka dolžna vpisati v članski seznam in v kakšnem roku. Tudi iz teh razlogov je potrebno tožbo zavreči. Sodišče prve stopnje je tudi napačno tolmačilo oz. ni ločilo razlogov po pravilniku, ki pripeljejo do črtanja iz članstva in ki so ugotovljeni s strani pristojnega organa LD, od razlogov, ko kazen izključitve izreče disciplinski organ. Namreč ločevanje med enim in drugim je pomembno, ker se pri črtanju ugotavljajo objektivne okoliščine oz. razlogi, pri izključitvi pa krivdni. Predmet spora zaradi črtanja ni presojanje okoliščin, zaradi katerih je organ LD ugotovil, da obstajajo razlogi za črtanje, temveč le ugotovitev objektivnega dejstva. To je v primeru tožnika zgolj ugotovitev, ali je tožnik na podlagi obvestila z dne 31.1.2001 plačal obveznost ali ne. Samo to je lahko predmet obravnavanja, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo in se s tem sploh ni ukvarjalo. Pri tem dejstvo, da se tožnik ne strinja z ugotovitvami komisije, ki je opravila ogled, ni pomembno. Tožnik bi uspel samo v primeru, če bi dokazal, da je po prejetem obvestilu plačal 180 DEM v tolarski protivrednosti, Lovska družina pa bi ga kljub temu črtala iz članstva. Sodba neutemeljeno očita toženi stranki, da celoten postopek ugotavljanja izpolnitve delovne obveznosti tožnika temelji zgolj na pavšalnih navedbah upravnega odbora oz. po izpovedi D. J., in da so ugotovitve v sklepih nejasne in same s seboj v nasprotju, kar vzbuja dvom sodišča v resničnost zatrjevanih trditev, da je komisija opravljeno delo pregledala in ugotovila, da na njivah raste plevel, kot tudi pravilnost in korektnost izpeljanega postopka tožene stranke. Taki očitki so neutemeljeni in celo žaljivi. Obvestilo z dne 31.1.2001 temelji na ugotovitvah komisije, ki je ugotovila, da je bilo delo slabo opravljeno, da na njivah ni zraslo nič in da se zato članoma, Z. M. in P. I., prizna le 12 delovnih ur in ne 18. Dejstvo, da se je tudi P. I. priznalo 12 ur, je posledica tega, da jima je bilo dodeljeno delo v paru, kar pomeni, da se opravljeno delo ali neopravljeno delo razdeli med oba po enakih delih. Sodišče bi moralo verjeti ugotovitvam komisije Lovske družine, v nasprotnem primeru pa na podlagi nasprotnih dokazov ugotoviti, da na njivah ni rasel plevel, temveč tisti posevek, za katerega sta bila lovca zadolžena, to je oves in ohrovt. Šele v takem primeru bo sodišče lahko odločalo o tem, koliko ur se lahko prizna tožniku. Namreč, kolikor predmet obravnavanja ni zgolj dejstvo, ali je tožnik plačal ali ne, potem tudi ni dovolj, da sodišče zgolj ugotavlja, ali je tožena stranka tožniku priznala dovolj ur, temveč mora biti predmet obravnavanja uspešnost opravljenega dela, od katerega je odvisno število priznanih ur. Sodišče očita toženi stranki, da je P. priznala 12 delovnih ur, kljub temu, da ni opravil ničesar. Očitki tožene stranke razlogom sodbe so enaki. Namreč nedopustno je, da je sodišče tožniku pripisalo prav tiste ure, za katere ugotavlja, da jih P. ni opravljal. Pri tem pa tožniku pripiše 6 P. neopravljenih ur, brez da bi obrazložilo na podlagi česa je ugotovilo, da gre tožniku prav 6 ur, ko pa jih je bilo P. priznanih 12. Pri tem pa ni upoštevalo, da bi moralo za priznanih 18 ur na njivi tudi kaj zrasti. Ker sta bila odgovorna oba lovca, je Lovska družina z obema postopala enako. Prav zaradi neizvršenega dela je sankcionirala oba lovca, torej tožnika in tudi P., kateri je bil iz enakih razlogov kot tožnik tudi brisan iz članstva Lovske družine B.. Izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj se razveljavita oba sklepa, ko že tožba ugotavlja, da je drugi sklep izdal nepristojen organ. Sodišče se ni poglobilo v Pravila (razlika med črtanjem in izključitvijo iz članstva, glede pristojnosti organov).

Tožnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril. Meni, da je pritožbo potrebno zavreči. Iz pritožbe je razvidno, da jo je (nečitljivo) podpisala le ena oseba, čeprav sta na pasivni strani dve pravni osebi civilnega prava. V nasprotju s 3. odst. 87. čl. ZPP je, da v postopku pred višjim sodiščem stranko zastopa oseba, ki ni odvetnik ali oseba, ki ni opravila pravniškega državnega izpita. Pravdna stranka je tista, ki mora sodišču in tudi nasprotni stranki dokazati, da je pravilno zastopana. Tožniku ni jasno, kako je mogoče, da je kot laik na področju prava lahko zavedel drugotoženo stranko, v čigar organu, ki je odločal o pritožbi tožnika, je tudi univ. dipl. pravnik, poleg njega pa tudi lovci, ki so funkcionarji v lovskih družinah, pa tudi člani drugih organov, kjer je potrebno vsaj minimalno znanje prava. Če drugotožena stranka ni vedela o čem sme oz. ne sme odločati, je to njen problem, ki pa ne more vplivati na varovanje pravic tožnika. Tudi če bi toženi stranki postopkovno ravnali v nasprotju s svojimi akti, to ne more imeti negativnih posledic za tožnika. Tožnik v tožbi izpodbija tiste sklepe, ki so bili izdani v zvezi z njegovim črtanjem iz članstva. Neresno je zatrjevanje, da tožnik nima pravnega interesa za vloženo tožbo. Z odpravo spornih sklepov toženih strank se vzpostavi stanje, kot je bilo pred njihovo izdajo. Če bo sklep prvotožene stranke o črtanju iz lovske družine odpravljen, je tožnik še vedno član lovske družine. Mnenje, da je pomembna le ugotovitev, ali je tožnik plačal 180 DEM ali ne, je pravno nevzdržna. Sodišče prve stopnje je pravilno pristopilo k reševanju zadeve in kot bistveno izpostavilo vprašanje o (ne) opravljenem delu tožnika. To je dejanska podlaga za sprejem sklepov organov toženih strank, ugotovitev in presoja teh dejstev je v pristojnosti sodišča, saj bi sicer njena odločba ne imela razlogov in bi bila podana bistvena kršitev pravil postopka. Ne vzdržijo tudi pritožbene navedbe v 3. točki pritožbe. Dokazno breme je na pravdnih strankah, ne pa na sodišču. Razlogi sodbe so logični in prepričljivi, zato bo potrebno pritožbo zavrniti, v kolikor ne bo zavržena že iz predhodno navedenih razlogov.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

Obe toženi stranki je v postopku na prvi stopnji zastopal isti pooblaščenec B. M., univ. dipl. pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prej pravosodnim izpitom) v skladu s 3. odst. 87. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP (pooblastili v prilogi B1, B2 spisa in spričevalo na list. 50 spisa). Zoper sodbo sta se pritožili obe toženi stranki, vendar je pritožbo podpisala le ena stranka in ne da bi navedla v svojstvu koga je pritožbo podpisala. Zato ju je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odst. 336. čl. ZPP s sklepom pozvalo na odpravo pomanjkljivosti, čemur sta toženi stranki sledili; pritožbo je za prvotoženo stranko podpisal predsednik Lovske družine S. Ž., za drugotoženo stranko pa njen pooblaščenec B. M. (list. 55 spisa). Zato je sodišče druge stopnje predloženo pritožbo lahko obravnavalo.

Ne drži sicer, da bi tožnik za postavljeni zahtevek ne imel pravnega interesa, ker bi moral postaviti tudi dajatveni zahtevek (dolžnost vpisa v članski seznam). Z razveljavitvijo sklepov se namreč vzpostavi prejšnje stanje, kar pomeni, da bi tožnik bil član LD. Reintegracijski zahtevek zato ni potreben. Pritožba pa utemeljeno opozarja na pravočasnost vložene tožbe. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD - Ur. l. SRS, št. 25/76 s spremembami), katerega je potrebno uporabiti v predmetni zadevi, je v 59. čl. določal, da lahko občan zahteva varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču v roku 30 dni po prejemu sklepa o zavrnitvi ali izključitvi oz. po preteku 3-mesečne roka. Da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno paziti na navedeni rok za vložitev tožbe je razvidno iz 274. čl. ZPP, ki določa, da predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo. Ta poseben predpis je citirani ZVGLD. Sodišče prve stopnje pravočasnosti sodbe ni presojalo, zato pritožbeno sodišče pritožbenih trditev o prepozno vloženi tožbi ne more preizkusiti niti nanje odgovoriti. Ob preizkusu izpodbijane sodbe glede uradno upoštevnih kršitev po 2. odst. 350. čl. ZPP pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da obstaja tudi nasprotje med izrekom in razlogi sodbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep občnega zbora LD B. z dne 7.4.2002 ter sklep Postojnsko-bistriške zveze lovskih družin P. z dne 5.6.2002. V obrazložitvi pa je navedlo, da je LD B. 8.7.2001 izdalo sklep o črtanju tožnika iz članstva LD, pritožbena disciplinska komisija drugotožene stranke pa 5.6.2002 sklep občnega zbora Lovske družine B. z dne 8.7.2001 potrdila. Zaradi tega je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). In že doslej navedeno je narekovalo pritožbenemu sodišču, da je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje zaradi odprave navedenih kršitev (1. odst. 354. čl. ZPP). V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje preizkusi pravočasnost vložene tožbe in če je, v zadevi ponovno odloči, pri čemer naj pazi na opozorjeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbeno sodišče pa že sedaj opozarja, da je sklep z dne 8.7.2001 (v prilogi A11), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, sprejel upravni odbor Lovske družine B. in ne občni zbor Lovske družine. Iz tega sklepa izhaja le, da mora o tožnikovi pritožbi ponovno sklepati občni zbor. Občni zbor lovske družine je o tem sklepal 7.4.2002, kot izhaja iz obvestila, poslanega tožniku 10.4.2002 (v prilogi A14 spisa) in kar izhaja tudi iz tožbenih in pritožbenih navedb. S sklepom z dne 5.6.2002 (v prilogi A16 spisa) pa je pritožbena disciplinska komisija potrdila sklep upravnega odbora z dne 8.7.2001, kar sicer ugotavlja tudi sodišče prve stopnje (stran 3 izpodbijane sodbe). Vsled predhodno ugotovljenih postopkovnih kršitev se pritožbeno sodišče zato ni bilo dolžno opredeljevati do ostalih pritožbenih razlogov in je odločilo kot sledi iz izreka. V skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.