Jedro

Ker je tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, si s pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Za vložitev pritožbe torej nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97; v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 1.3.1999 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da je bila z odločbo Carinarnice M.S. z dne 22.12.1998 tožeča stranka (v obnovljenem postopku) zavezana k plačilu carinskih dajatev v znesku 12.524.403,00 SIT in sicer za 617 kartonov cigaret M., ki po carinski spremnici z dne 29.11.1991 niso bile predane namembni Carinski izpostavi R.. Po presoji sodišča prve stopnje zgolj pavšalno zatrjevanje tožene stranke, da so dejanja v dotedanjem postopku pomenila pretrganje (v pritožbi uveljavljanega) zastaranja, ne omogoča presoje zakonitosti odločbe tožene stranke, zaradi česar so bistveno kršena pravila postopka. V ponovljenem postopku bo morala tožeča stranka ugotoviti, katera uradna dejanja pristojnega organa so pretrgala zastaralni rok in kdaj je bilo nazadnje pretrgano zastaranje.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 72. člena ZUS. Zaradi obširno navedenih razlogov predlaga, da Vrhovno sodišče RS po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči tako, da prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo Carinske uprave RS odpravi ter razsodi, da je postopek za obračun in izterjavo carine in ostalih dajatev zastaral oziroma da zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga Vrhovnemu sodišča RS, da pritožbo tožeče stranke zavrne. Državni prvobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni dovoljena.

Pravovarstveni interes za pritožbo pomeni možnost, da si stranka ob ugodni rešitvi njene pritožbe izboljša svoj pravni položaj. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po odločbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 16. členom ZUS, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena. Če takšne pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (343. člen ZPP), jo s sklepom zavrže sodišče druge stopnje (352. člen ZPP).

V obravnavanem primeru je s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je upravni organ druge stopnje zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno upravno odločbo, v izreku katere je tožeči stranki naloženo plačilo carinskih dajatev. Tožeča stranka je s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Zato si tožeča stranka s pritožbo in s pritožbenim predlogom, kakršnega je predlagala (ki niti nima podlage v določbah ZUS) v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo, je njeno pritožbo na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, kot nedovoljeno zavrglo.